V 87. letu starosti je v torek v Rimu umrl Nino Benvenuti, eden največjih italijanskih športnikov 20. stoletja.
Rojen kot Giovanni Benvenuti 26. aprila 1938 v Izoli, takrat še italijanski Istri, je svojo boksarsko pot začel že kot deček v domači telovadnici, ki jo je uredil njegov oče. Kmalu je začel trenirati v Trstu, kamor se je vsak dan vozil s kolesom, premostil razdaljo 30 kilometrov, da bi se izpopolnjeval v tamkajšnji boksarski akademiji.
Po drugi svetovni vojni je družina Benvenuti zaradi političnih pritiskov in represije jugoslovanskih oblasti zapustila Izolo in se preselila v Trst. Tam je Nino nadaljeval svojo boksarsko kariero, ki je hitro dosegla mednarodne razsežnosti. Leta 1960 je na domačih olimpijskih igrah v Rimu osvojil zlato medaljo v velterski kategoriji in prejel prestižno nagrado Val Barker za najboljši slog.
V profesionalni karieri je Benvenuti postal svetovni prvak v dveh težnostnih kategorijah: supervelterski (1965–1966) in srednji (1967–1970). Njegove legendarne borbe z ameriškim boksarjem Emileom Griffithom so zaznamovale zgodovino boksa, še posebej prva iz leta 1967, ki je bila razglašena za "Borbo leta". V profesionalni karieri je na 90 dvobojih zabeležil 82 zmag in sedem porazov, en dvoboj pa se je končal brez zmagovalca. Eden redkih boksarjev, ki mu Italijan ni bil kos, je bil sloviti Argentinec Carlos "Escopeta" Monzon.
Po koncu športne kariere se je Benvenuti preizkusil kot filmski igralec in televizijski komentator ter ostal aktiven v športnem življenju Italije. Leta 1992 je bil sprejet v Mednarodni boksarski hram slavnih.
Kljub temu da je večino življenja preživel v Italiji, je Benvenuti vedno ohranjal močno vez z rodno Izolo. V svojih intervjujih je pogosto poudarjal, da je Istra ostala v njegovem srcu, in izrazil željo, da bi po smrti njegov pepel raztresli v morje ob obali Izole.
