Darko Jorgić se je po dveh letih spet vrnil med najboljšo deseterico na lestvici ITTF. Bi ocenili, da je letos glede na prejšnja leta storil korak naprej in kje so njegove meje?
Darko zagotovo ima kvaliteto, da se lahko ves čas vrti med Top 10 ali tudi višje. To sem napovedala že pred leti in ga tja tudi pripeljala. Turnirjev, na katerih igra, je ogromno, veliko pa ima tudi dvobojev za svoj klub v nemški ligi in ligi prvakov. Ob koncu pogosto odločajo podrobnosti. Včasih ima težave z ritmom tekem, ko denimo konec tedna igra v Nemčiji, sredi naslednjega pa že na turnirju v Macau. Darko je igralec, ki potrebuje svojo mirnost in svoj ritem, da bo še boljši, kot je. Po moji oceni bo svoj najboljši 'pingič' igral šele čez tri ali štiri leta, ko bo pri njem vse skupaj povsem dozorelo. Vse do lanske sezone v svoji igri praktično ni poznal velikih nihanj in padcev. Lani se mu je začelo dogajati, da ni našel pravega ritma in ni čutil svojih udarcev. Vsekakor je še naprej potrebno vztrajati, trenirati in se kdaj vrniti tudi kakšen korak nazaj ter narediti kakšen trening na bolj osnovnošolskem nivoju. Res je tudi to, da ga vsi konkurenti gledajo, snemajo in se učijo na njegovih vrlinah in napakah. Ko se je prebijal do šestega igralca na svetu, je bila to kar določena poezija. Poznan je bil po svojem backhandu, ki pa ga je moral nekoliko spremeniti, saj so ga predvsem v nemški ligi že naštudirali. Še vedno pa ga lahko vrhunsko zadene; točka, ki jo je v Macau dosegel proti petemu igralcu sveta Liang Jingkunu, še vedno kroži po spletu. Vseeno menim, da gre v svojem razvoju lahko še naprej. Sposoben je več kot le to, da se vrti med prvih deset ali petnajst na svetu.
Torej lahko nekoč napade tudi prva tri mesta na lestvici?
Tudi, seveda!
Včasih se ustvarja vtis, da je pri Jorgiću sporna njegova psihološka trdnost. Izrazit primer je bil njegov dvoboj osmine finala na SP v Dubaju z Japoncem Šunsukejem Togamijem, proti kateremu je zapravil dve zaključni žogici za zmago.
Togami je za Darka zelo neugoden nasprotnik, proti kateremu v odprti igri težko prihaja do točk. Japonec ga zelo dobro pozna in ga je pred tem že štirikrat premagal v nemški ligi. Gre za igralca, proti kateremu je težko najti ritem, saj bolj kot ga napadaš, bolj ti vrača vse težke žoge. Darko je vseeno imel dobljen dvoboj, a potem se je zgodil tisti nesrečni servis. Imeti moraš po domače rečeno jajca, da pri zaključni žogici serviraš dolgi servis. Seveda pa je včasih veliko odvisno tudi od sreče. Če bi se žogica pri tem servisu prilepila na zadnji delček mize, bi Darko zmagal in bi naslednje noči precej bolj mirno prespali. Kar zadeva njegovo psiho, sam pravi, da veliko dela sam na sebi in na svojih izkušnjah.
Turnir v Ljubljani se minuli dve leti Darku ni izšel po načrtih. Je domač teren zanj prednost ali bolj breme?
Doma je vedno najtežje pokazati, da nekaj veljaš. Za domačina je to vedno malce bolj stresno, saj pred domačim občinstvom vedno želiš pokazati še nekaj več. Sam mi sicer govori, da ga to ne moti, kar je tudi prav. Ne glede na to, ali igraš v Singapurju ali Ljubljani, si v tistem trenutku sam in moraš se tudi sam začutiti in dvoboj pripeljati do konca. Vseeno bi bil že čas, da se Darku odpre tudi na domačem terenu. Glede na prijavljene lahkega nasprotnika za preboj v četrtfinale ali že osmino finala ne bo imel (po žrebu je najbolj verjeten tekmec v drugem krogu Britanec Tom Jarvis in ob uspehu v osmini finala Danec Anders Lind, op. p.). Fokus mora biti na prvi tekmi in potem naprej. Polna dvorana, tudi če navija proti njemu, ga ponese, da se potem bolj razigra.
V dvojicah sta moči spet združila Darko in Deni Kožul. Ste to odločitev sprejeli v luči novih pravil uvrščanja na OI?
Darko je zadnja leta v dvojicah pogosto menjaval partnerje, tako v nemški ligi kot na turnirjih, kjer je nazadnje igral s Hrvatom Tomislavom Pucarjem, kar ni prineslo posebnega uspeha. Z Denijem sta bila nekoč že evropska mladinska prvaka in rekli smo, zakaj ne bi ponovno poizkusili s to dvojico. Seveda imata še veliko rezerv, a vseeno mislim, da je to samo dobro. S spremembami pri kvalifikacijah za OI gremo lahko tudi skozi to sito, da se tja uvrsti tudi dvojica. Na uspeh z mešano ekipo realno težko računamo. Res je za to čas še dve leti, a bi potrebovali tudi veliko finančno injekcijo za juriš po vseh turnirjih za dekleta in fante. Puške ne mečemo v koruzo.
Se to novo pravilo glede uvrščanja ekipe na OI tudi vam zdi malce privlečeno za lase?
S tem pravilom so razvrednotili ekipna evropska in svetovna prvenstva. Prej si se prek EP moral uvrstiti na SP in tam zbrati dovolj točk, ki ti prinesejo nastop na OI. Že pred OI v Tokiu so ukinili ekipne kvalifikacije, zdaj pa nameravajo gledati samo seštevek uvrstitev igralcev na svetovni lestvici, pri čemer se bodo seštevale tudi moške, ženske in mešane dvojice. Zdi se mi, da so to sprejeli tudi zaradi pridobivanja glasov za kakšne funkcije. Ne razburjamo se samo mi kot majhna Slovenija, ki je pri moških trenutno deseta na svetu, ampak tudi denimo Švedi, Danci in Francozi, ki imajo tudi malce slabši ženski del. Kitajcem pa ob dominaciji njihovih igralk to seveda ustreza, medtem ko se je pri moških ta dominacija le nekoliko zmanjšala. Za evropske federacije pa to ni dobra rešitev.
Bo Jorgić zaradi tega začel igrati tudi v mešanih dvojicah?
Darka v ekipi ne moreš koristiti v treh segmentih. Na velikih tekmovanjih lahko igra le posamezno in v moških dvojicah, v mešanih bi morali najti nek nov par. Žalostno je, da dobri dve leti in pol pred naslednjimi OI še vedno ne vemo ključa, kako se bo to igralo. Že, ko so si pred dvema letoma izmislili turnir mešanih ekip, ki se enkrat na leto igra na Kitajskem, sem šla seštevat naše točke in videla, da ne pridemo zraven. Že takrat sem rekla, da bo to formula za OI v Los Angelesu.
Trenirate tudi Denija Kožula, ki se nekako ves čas vrsti okrog stotega mesta na ITTF, preskok višje pa mu ne uspe.
Prav po zadnjem turnirju v Skopju je Deniju uspel preskok 18 mest in je zdaj napredoval na 90. mesto. Upam, da je končno dobil zagon, da preskoči iz te cone, saj ima kvalitete za prvih 50 na tej lestvici. Dolgo se je tudi ubadal s poškodbo kolena, ob tem v nemški ligi ni našel prave priložnosti. Zdaj se je dobro znašel v svojem poljskem klubu, kjer je zadovoljen in menim, da bo tudi pri njem šlo le še navzgor.
Na turnirju v Ljubljani se je od turnirskih nastopov poslovila legenda slovenskega namiznega tenisa Bojan Tokić, ki je izrazil pripravljenost, da bi še pomagal reprezentanci na ekipnem EP in SP. Ali torej v prihodnosti še računate na njegovo pomoč?
Bojan je resnično naša legenda in si za vse, kar je dal Sloveniji, zasluži le kapo dol. Zelo dobro se zavedam, kaj pomeni njega imeti v ekipi, tudi iz motivacijskega vidika. Vseeno se glede njegovih nadaljnjih nastopov na ekipnih prvenstvih nočem prenagliti. Ljubljana bo res njegov poslovilni turnir, za naprej pa pustimo času čas; bomo videli, kako bo. Nekaj bo o tem morala povedati tudi stroka.
