V modri dvorani v Hrpeljah članske rokometne tekme ni bilo že več kot leto dni, saj je tamkajšnji Jadran lani razpustil prvo ekipo. Preprosto ni denarja, kot potarna tamkajšnji velikan Vojko Lazar. Škoda, ker gre za klub z bogato tradicijo, ki bo danes na sijajni športno-revijalni prireditvi obeležil 60 let delovanja. Pride kar nekaj znanih imen slovenskega rokometa, med njimi Domen Makuc, pa tudi vsi še živeči člani prve generacije iz leta 1965.
Zgodovina tamkajšnjega rokometa je dolga in bogata, temu primerna bo na petkovem rokometnem prazniku v Hrpeljah tudi vrsta rokometašev, rokometnih delavcev in drugih, ki so zgodbo Jadrana tako ali drugače zaznamovali. Domen Makuc iz Barcelone, njegov brat Andraž iz Celja, pa okrepitev Slovana Tadej Kljun, če začnemo z najbolj »aktualnimi« otroci Jadrana, bodo (od)igrali revialno tekmo, pa dolgoletni slovenski legionar Vasja Furlan, ki je sozaznamoval zlate čase tega kluba pod imenom Gold Club, tako kot drugi gostje današnje proslave, kot so Zoran Jovičić, Beno Lapajne, David Koražija, zdajšnji predsednik kluba Dejan Čeranič … Manjkale seveda ne bodo niti legende kluba iz nekih drugih časov Mitja Valenčič, Vili Ban, Jani Likavec, Rado Kastelic, Žare Fabjančič in seveda Vojko Lazar, s 3500 zadetki najboljši strelec v zgodovini Jadrana, ki je leta 2004 s pomočjo finančnih vložkov Lorisa Požarja začel s projektom Gold Cluba, ko je klub dosegel največje mednarodne uspehe.
Da ne bo pomote, Jadran je uspehe dosegal tudi prej. V samostojni Sloveniji je osvojil dve drugi mesti v državnem prvenstvu – v finalu je bilo v letih 1993 in 1995 boljše Celje –, v letih 1992 in 1994 so Primorci stopili na tretjo stopničko. Še v Jugoslaviji so bili Hrpeljčani v vrhu druge zvezne lige, na robu uvrstitve v prvo. »To je bilo vse pod vodstvom Mihe Jezerška, njemu gredo največje zasluge za razvoj rokometa v Hrpeljah. Predsednik RZS, v predsedstvu jugoslovanske zveze, bil vodja jugoslovanske reprezentance na svetovnem prvenstvu,« je poudaril Vojko Lazar, svojčas trener z najdaljšim stažem v prvi slovenski ligi: Jadran oziroma Gold Club je nepretrgoma vodil celo desetletje. Med drugim v ligi prvakov v sezoni 2006/07, ko se je Gold Club med drugimi udaril z Barcelono in se uvrstil v četrtfinale, kjer ga je izločil aktualni podprvak Portland San Antonio. Sezono prej so bili Hrpeljčani slovenski podprvaki, še eno prej so po zmagi nad Celjem osvojili pokal Slovenije. »Takrat smo prizadejali prvi poraz Celju kot evropskemu prvaku,« se je spomnil Lazar.
A vsega lepega je enkrat konec, Gold Clubove zgodbe je bilo leta 2008. V modri dvorani se je odtlej igral le še nižjeligaški rokomet, od prejšnje sezone pa niti to ne več. In nič ne kaže, da bi v Hrpeljah v bližnji prihodnosti sestavili člansko ekipo. Z mladimi delajo dobro, kot pravi Lazar: »Ampak piramida ni zaključena, ker so Hrpelje majhen kraj, zato bi potrebovali dobrega sponzorja. Upam, da se najde ekipa, ki bo zadevo spravila nazaj na stare oziroma nove tirnice. Da bi se vrnili na stara pota. Je pa razvejana rokometna šola, vodi jo Dejan Čeranič.« Slednji prikima, da je tamkajšnja rokometna šola še naprej uspešna in da lahko pričakujemo proizvodnjo novih makucev in kljunov. »Iz vsake generacije nekdo štrli ven!« zaključi Čeranič, dandanes prvi človek hrpeljsko-kozinskega rokometa.
