Ugledni slovenski trener za delo z mladimi rokometaši Jani Klemenčič, čigar znanje so v škofjeloškem klubu in mlajših selekcijah slovenske reprezentance vpijali mnogi odlični slovenski rokometaši, je po zmagi Radovljice nad Koprom v kvalifikacijah za ligo NLB s prstom pokazal na enega človeka. »Za ta zgodovinski uspeh RK Frankstahl Radovljice, so zaslužni vsi igralci članske ekipe na čelu s trenerjem Jako Kešetom in njegovim pomočnikom Boštjanom Završnikom, kot tudi vsi člani uprave, vsi, ki so kakor koli pomagali okrog članske ekipe in seveda zvesti navijači, ki ekipe niso nikoli pustili same in so jo vedno zvesto podpirali. Verjetno ste opazili, da do sedaj nekoga še nisem omenil. To pa je oseba, za katero lahko rečem, da ima največ zaslug, da danes lahko tole pišem. To je Goran Debelak, človek, ki je verjetno v tem trenutku najbolj srečen v življenju, saj je temu projektu podredil svoje življenje. V ta šport je uspel več kot uspešno usmeriti tudi svoja sinova, prav tako pa tudi hčeri. Prišel si kot fantič, po vseh teh letih, odkar si prevzel vajeti kluba v svoje roke in si uspel najprej sanirati klub (ob pomoči sodelavcem), nato mu postaviti zdrave temelje za v prihodnje, so se ti uresničile sanje,« je na faceboou zapisal prišlek pod radovljiško streho s škofjeloškega Podna.
Prav ima Jani Klemenčič, Goran Debelak, svojčas predsednik kluba, danes (tudi) Kešetov pomočnik, vodja mladinskega pogona, kot navedeno na klubski spletni strani sekretar, lahko bi rekli kar deklica za vse, je danes – srečen. »Ko smo se pred štirimi leti uvrstili v 1. B ligo, so nam nekateri napovedovali, da bomo muha enodnevnica, pa smo bili v prvi sezoni osmi, v naslednji četrti, lani drugi, letos spet. Ko se nam je na koncu spet zakompliciralo, smo si rekli, da zdaj pa res ne moremo več višje, kot da gremo naprej. Zelo sem vesel. Največji čar vsega tega je, da so to v 90-odstotkih domači fantje. To me veseli najbolj. Očitno je bila ta pot prava,« je občutke strnil Debelak.
Po obstanek, zakaj pa ne
Kot je omenil tudi sam, se je za hip zazdelo, da se bo Radovljičanom tik pred ciljno črto zalomilo, kot se jim je v lanski sezoni, ko so po tesnem porazu v Škofji Loki izgubili tudi na domači revanši. Šola je bila dobra, kajti letos so po porazu v Kopru (29:33) doma suvereno zmagali (40:33) in klubu po skoraj sedmih desetletjih obstoja priigrali prvo nastopanje v prvi ligi. Velik izziv je pred Gorenjci, lotili se ga bodo … »Čim bolj pametno in razumno. Vsi fantje bodo ostali, razen dveh, ki bosta zaključila z rokometom. Brezglavo v nakupe si niti ne moremo privoščiti niti to ni usmeritev kluba. Moja filozofija je, da bi dobili mlade, obetavne igralce, ki bi jim bila možnost igranja prve lige kot odskočna deska za naprej, ali pa fante, ki so v prvi ligi do sedaj igrali malo in so lačni dokazovanja. Kdor bo prišel v Radovljico po denar, mu bo težko uspelo, bo pa imel odskočno desko za naprej,« je z načrti postregel Debelak, nato še s cilji – to je kot za vsakega novinca obstanek v ligi: »Zakaj pa ne. V tej sezoni smo na dveh tekmah s Škofljico vodili 118 od 120 minut, tudi s Svišem smo v pokalu izgubili po sedemmetrovkah. Obstanek je cilj, ampak tudi če ga ne izpolnimo, to ne bo katastrofa. Normalna pot je, da so novinci v ligi prva leta najbolj na udaru. Spraševali so nas že nekaj mesecev, če bomo šli v prvo ligo, odgovarjal sem, da bomo, če se uvrstimo. Ker ni nobena katastrofa, če izpadeš. Bomo prišli pa čez štiri leta nazaj, če bomo dobro delali. Pa čez šest let še enkrat. Pa bomo že imeli izkušnje. Zagotovo bo težko, to se zavedamo, ni pa nemogoče.«
Ko ti otrok napiše nekaj takega ...
Veliko oziroma kar največ bo odvisno od Debelakovih sinov, Žana in Jana, radovljiških Kika in Martima Coste bi lahko dejali. V slogu sijajnih portugalskih bratov, ki v dresu Sportinga in reprezentance 'harata' po svetu, sta mreže nasprotnikov v 1. B ligi parala 21-letni desni zunanji Žan (193) in tri leta starejši srednji zunanji Jan (135), ki sta skupaj na 26 tekmah nasula kar 328 golov! »Nikoli ju ne želim posebej izpostavljati, ampak seveda sem vesel tudi zaradi njiju. Lani sta imela oba ponudbe iz prve lige, tudi tujine, predvsem Žan. Tako da mi je bilo na koncu že zoprno in sem mu rekel, ‘pismo, Žan, da mi ne boš na koncu kdaj očital, da zaradi mene nisi nikamor šel.’ Nisem nikoli nikogar zadrževal, Jan je bil navsezadnje v preteklosti posojen v Ivančno Gorico in v mlajših kategorijah v Loko. Ampak sta očitno tudi sama čutila priložnost in sta želela pomagati, zelo sem vesel, da je bilo tako. Ko mi je Žan pol ure po odločilni tekmi napisal tak sms, sem si rekel, da sem v življenju mogoče nekaj naredil prav. Ko ti otrok napiše nekaj takega, je to to,« je ponosno sklenil Goran Debelak in nam prijazno posredoval sinovo sporočilo, ki, kot lahko preberete v spodnji vrsticah, na najboljši možen način ponazarja zgodbo o uspehu radovljiškega rokometa.
»Dragi oči!
Danes so se mi moje sanje končno uresničile in zavedam se, da tebi ta uspeh verjetno pomeni še veliko več, saj sam ta klub doživljam kot svojega brata, ki mi celo življenje stoji ob strani in se razvija v ‘velikega fanta’. V največji ponos mi je, da sem lahko del te zgodbe od začetka, vem pa, da brez tvoje pomoči v prvi vrsti kot starš in v drugi kot trener danes ne bi bil tu, kjer sem, zato ti bom hvaležen do konca življenja. Zavedam se, da si ti tisti, ki me je naučil vse, od prve žlice, ki sem jo sam nesel v usta, do zadnjega zadetka na današnji tekmi.«
