"Delovanje možganov pri različnih vrstah gibanja sem začela raziskovati pred petnajstimi leti, ko sem izgorela. Imela sem zelo oslabljene kognitivne funkcije in kratkoročen spomin, s plesom in jogo pa sem si zelo pomagala," svojo izkušnjo opisuje Mojca Jakomin, učiteljica aroma joge, in dodaja, da ples vpliva pozitivno na kognitivne sposobnosti tako, da okrepi spomin, koncentracijo in razumevanje kompleksnih nalog.
Jakominova pojasnjuje, da ples spodbuja kreativno izražanje in razmišljanje ter ustvarja nove sinaptične povezave. "S plesom poskrbimo tudi za povečano sproščanje endorfinov, hormonov sreče in zadovoljstva ter posledično za zmanjševanje vsakodnevnega stresa in napetosti. Tudi naša socialna mreža se okrepi, zato lahko mirne vesti trdimo, da ples pozitivno vpliva na možgane celostno, tako na fizični kot na duševni ravni, saj prispeva k boljšemu blagostanju telesa in duha," zaokroži svoje misli o plesu Jakominova, ki v svojem studiu v Kopru poučuje tudi aroma jogo za otroke.
Prvi plesni koraki
A kdaj je pravi čas za prve plesne korake? Danijel Mišon, plesni učitelj v ljubljanski plesni šoli Kazina, se spominja, da so nekoč vztrajali pri spodnji meji štiri leta: "Zdaj se je meja že spustila, menim pa, da je starost treh let sprejemljiva za način dela, kjer otroci delajo samostojno brez prisotnosti starša." Enako meni tudi vodja omenjene šole Silvestra Perčič, ki pravi: "Tri leta bo prava starost, štiri zanesljiva. Otroci se razlikujejo v razvoju in nekaj mesecev pomeni že velike preskoke."
Anita Vihtelič, programska vodja in direktorica Plesnega mesta iz Ljubljane, pravi, da se v njihovi plesni šoli specialno ukvarjajo s predšolsko plesno vzgojo otrok, saj menijo, da vsi otroci ne spadajo v isti "koš": "Pri nas otroci vodeno plešejo že pri dveh letih, seveda po skrbno pripravljenem programu, prilagojenem sposobnostim dvoletnika. Pomembno je, da otroka zainteresiramo, da to počne in nam sledi ter obratno, mi sledimo otrokom, da najdemo pravo ravnovesje."
Gibalni razvoj se v šoli upočasni
Vihteličeva, ki je tudi soavtorica knjige Ples v vrtcu, trdi, da je otrokov gibalni razvoj do šestega leta ekstremno hiter, nato pa se upočasni. "Morda tudi zato, ker otroci sedejo v šolske klopi in se močno poveča usmeritev v intelektualni razvoj ter se posledično zmanjša gibalni razvoj," ugiba Vihteličeva in dodaja, da otroci vse preveč sedijo in se premalo gibajo.
"Otroci so ogledalo staršev že od malega, zato rada rečem, da moramo odrasli vzgajati sebe, otroci pa nam bodo sledili," trdi Vihteličeva, ki hkrati ugotavlja, da so otroci zaradi dvoletnega »zapiranja« še vedno v gibalnem zaostanku, vendar upa, da se bo zamujeno nadoknadilo.
So plesalci uspešni šolarji?
"Čisto empirična izkušnja kaže na enačaj. Uspešni plesalci šolo delajo z lahkoto. Pa ni le organizacija časa tista ključna," je prepričana Perčičeva, ki je med svojo plesno kariero uspešno zaključila pet letnikov in pol medicine.
Tudi Vihteličeva meni enako, ob tem pa pojasnjuje, da različne plesne gibe in kombinacije beležimo v možgane in na tak način "treniramo" pomnjenje: "Na vsaki plesni vaji se naučimo veliko novih gibalnih vzorcev, zato s tem spodbujamo tudi reakcijski čas pomnjenja. Vse to posledično vpliva na hitrost pomnjenja učne snovi."
Socialne veščine brez ekranov
Plesni učitelji se srečujejo z nenavadno konkurenco, ki pa po mnenju Mišona niti ni prava: "To so razni vplivneži z različnih družbenih omrežij, ki so na ekranu popolni, povsem brez napak, ko prikazujejo svoje plesne koreografije."
Ob tem Vihteličeva poudari še ples kot skupinsko dejavnost: "Poleg motoričnih sposobnosti (koordinacija, gibljivost, ravnotežje, moč ...) se močno krepijo tudi socialne veščine (vzpostavljanje stikov, komunikacija, javno nastopanje, empatija, pomagati ter sodelovati v skupini, odgovornost ...) in vse to zelo vpliva na uspešnost posameznika tako v šoli kot tudi kasneje v poslovnem svetu."
Ples za zdravje
Vihteličeva trdi, da je ples edini šport, ki je primeren za vsa starostna obdobja in za oba spola hkrati: "Znanstveno je dokazano, da ples pozitivno vpliva na srčno-žilni sistem in močno vpliva na razvoj ter ohranjanje možganskih funkcij. Vsem družinskim zdravnikom bi predlagala, da ples priporočajo 'na recept'."
Tudi Jakominova priporoča ples za boljše počutje: "Zadnje čase je vse več študij vpetih v nevroplastičnost. To je sposobnost nevronskih mrež v možganih, da se z rastjo in reorganizacijo spreminjajo. Možgani se pri tem preoblikujejo in začnejo delovati drugače, kot so delovali prej. S plesom in jogo si lahko na zabaven in umirjen način preoblikujemo možgane tako, da bodo delovali za nas."
