"Celotna dosedanja sezona je bila že doslej naporna. Prišel sem pomagati v ekipnem delu, celo o tem nastopu sem razmišljal in podvomil, a sem se potem odločil, da pomagam ekipi in oblečem majico z državnim grbom. S tremi igralci smo igrali v ligaških tekmah, tu na prvenstvu pa z Denijem Kožulom," je pojasnil Jorgić.
Ponavadi je bil po SI premor do naslednjih tekmovanj. "Letos tega ne bo. Korona je to spremenila. V začetku julija potujemo v Budimpešto, kjer bosta dva zelo pomembna turnirja za svetovno lestvico. Malce priprav bo nato, potem se bo avgusta začelo ligaško tekmovanje, takoj bo sledilo EP, pa nadaljevanje mednarodne in ligaške sezone. Tako da letos premora ne bo," je odsotnost na turnirju posameznikov dodatno utemeljil Jorgić.
Še vedno je med deseterico najboljših na svetu. "Bil sem že šesti, majhen padec je to in malce grenkega priokusa. Tudi osmo mesto je sicer izvrstno, a želim si priti med prvo peterico kar najhitreje je mogoče. Pot do tam bo sicer težka. Komaj čakam na EP, kjer bom eden izmed favoritov, moja velika želja in cilj bo, da osvojim kakšno medaljo," je napovedal Jorgić.
Prvi slovenski lopar je bil daleč najpomembnejši člen pri doslej edini zlati slovenski medalji v Oranu. Z njegovimi zmagami tako posamično kot v dvojicah je reprezentanca v ponedeljek pozno zvečer v finalu ekipnega dela po štiriurnem maratonu s 3:2 premagala Portugalsko in ubranila zlato.
Tudi pred štirimi leti v Tarragoni sta bila v ekipi Darko Jorgić in Deni Kožul, tokratna rezerva Peter Hribar pa je nadomestil Bojana Tokića, ki pa ni dobil priložnosti za igro.
Slovenci so v polfinalu premagali Španijo s 3:0 in že tedaj Sloveniji priborili prvo medaljo na igrah v drugem največjem alžirskem mestu. Pred tem so v četrtfinalu ugnali gostiteljico prvenstva s 3:1, v finalu pa še Portugalsko, mož odločitve pa je bil Kožul, ki si je odločilno točko priboril z udarcem, po katerem je žogica za las zadela rob mize.
"Ta udarec je bil od Boga poslan. V vseh prejšnjih tekmah sem vodil, pa potem tega nisem izkoristil, le proti Špancu v polfinalu. Toda če pogledam nazaj, bi vse ponovil, ker sem odločilno zadnjo tekmo in točko obrnil sebi v prid in sem zelo vesel," je pojasnil Kožul, ki je po odpovedi Jorgića prvi slovenski igralec posamičnega dela namiznoteniškega turnirja SI.
Ritem je v Oranu peklensko neusmiljen, po tri ali več tekem v enem dnevu, maratonskemu finalu ekipno so sledili novi obračuni.
"Nazadnje sem v Španiji na prejšnjih SI igral toliko tekem. Noge te pečejo, roke tudi, ocena iger pa je za deset, saj smo osvojili zlato. Finale je bil pričakovan, težak nasprotnik, z malo sreče smo Portugalce premagali. Bil je pravi maraton, tako so tekmeci verjetno tudi načrtovali," je še povedal Jorgić.
