Organizacija prvenstva je bila deležna številnih pohval, ki gredo predvsem na račun ekipe pod vodstvom direktorice turnirja in generalne sekretarke Šahovske zveze Slovenije Nine Rob ter glavne sodnice Ane Srebrnič. Novembrsko ekipno in tokratno posamično evropsko prvenstvo sta našo državo tako vnovič postavila na zemljevid pomembnih šahovskih prizorišč stare celine.
Po tekmovalni plati smo pričakovano spremljali sile napete in nepredvidljive boje za najvišja mesta. V konkurenci 114 velemojstrov je na koncu slavil 25-letni Nemec Matthias Blübaum in svoji državi prinesel prvi evropski naslov v zgodovini tega tekmovanja. Po ratingu je bil šele 20. nosilec in je sodil zgolj v širši krog kandidatov za prestižni naslov. Njegov začetek ni bil ravno obetaven, saj se je v prvem krogu kot izraziti favorit z belimi figurami v partiji s slovenskim mednarodnim mojstrom Jernejem Špalirjem moral zadovoljiti z remijem, potem ko se je znašel celo v podrejenem položaju. Pot do zmage si je nato tlakoval s šestimi zaporednimi zmagami v nadaljevanju, ki so mu prinesle zanesljivo vodstvo, ki ga ni več izpustil iz rok. Z idealno kombinacijo čvrste in prodorne igre ter s kančkom sreče je tako prišel do uspeha kariere.
Enako število točk kot novi evropski prvak je na koncu zbral tudi izkušeni Gabriel Sargisjan iz Armenije, z drugim mestom pa se je moral zadovoljiti zaradi nekaj točk slabšega dodatnega kriterija, ki ga je predstavljal povprečni rating nasprotnikov na turnirju. Tudi on je navduševal z zanj značilnimi stabilnimi in rutiniranimi predstavami, v zadnjem krogu pa ni želel sam odločati o svoji usodi in se je kljub belim figuram ekspresno odločil za delitev točke s španskim velemojstrom Santosom Lataso. Na tretjo stopničko je s pol točke manj in najboljšimi dodatnimi kriteriji med šesterico zasledovalcev stopil Hrvat Ivan Šarić, sicer evropski prvak iz leta 2018. V zadnjem krogu je kljub črnim figuram odločno zaigral na zmago proti Blübaumu, s katero bi ga prehitel na vrhu in prišel do svojega drugega naslova. Po veliki borbi pa se je vendarle moral sprijazniti z remijem in bronastim odličjem.
Glavni domači aduti večinoma niso dosegli zastavljenih ciljev. Nobenemu se ni uspelo prebiti v najboljšo dvajseterico nastopajočih, kar je zagotavljalo nastop na svetovnem pokalu prihodnje leto. Prav tako nismo videli nobenih novih norm za višje naslove. Na koncu je bil najbolje uvrščen naš najobetavnejši mladinec, 17-letni Jan Šubelj, ki je zasedel 66. mesto. Kazalo mu je še precej bolje, potem ko je v sedmem krogu presenetil drugega nosilca turnirja, Ukrajinca Antona Korobova. Norma za velemojstrski naslov se mu je nato izmuznila z zaporednima porazoma v nadaljevanju, tako da je z dvema zaključnima zmagama prišel zgolj do solidne uvrstitve precej nad svojim izhodiščnim mestom, s čemer si je tudi priigral dobrih deset ratinških točk. Številni mladi slovenski igralci so dobro izkoristili priložnost za dokazovanje v močni mednarodni konkurenci in so v posamičnih partijah dosegli nekaj odmevnih zmag proti renomiranim nasprotnikom. Najuspešnejša v tem pogledu sta bila Jan Marn in Matic Nareks, ki sta oba izboljšala svoj rating za več kot 40 točk.
Na Čatežu je nastopila tudi večina naših najboljših igralk, s svojim nastopom pa je lahko najbolj zadovoljna Zala Urh. Zadnja norma za velemojstrico ji je sicer za las ušla, je pa zato med drugim uspela premagati dva velemojstra in si lepo popraviti svoj ratinški izkupiček. Polovico možnih točk je, tako kot Zala, zbrala tudi naša najboljša igralka Laura Unuk, a njej turnir ni šel povsem po načrtih in lahko obžaluje predvsem številne zapravljene priložnosti proti na papirju slabšim tekmecem.
