SEBASTIJAN PILETIČ
Sebastijan se je kot študent v okviru raziskav Fakultete za šport prvič udeležil evropskega prvenstva v športni gimnastiki leta 1994 v Pragi in bil priča prvi veliki zmagi Aljaža Pegana. Od takrat do danes je bil v različnih vlogah na vseh evropskih prvenstvih (skupaj 22.), večinoma kot trener, pa tudi kot sodnik in vodja delegacije. S Sašem Bertoncljem skupaj sodelujeta že na 18. evropskem prvenstvu, osvojila pa sta tri kolajne. Prve Sebastijan ne bo pozabil nikoli, še posebno zato, ker jo je osvojil na njegov 40. rojstni dan. Najbolj si je zapomnil EP v Glasgowu leta 2018, ko si je Sašo razdelil drugo mesto z dolgoletnim rivalom in velikim prijateljem Robertom Seligmanom iz Osijeka.
DEJAN JOVANOVIČ
Dejan Jovanovič je svoj prvi nastop na evropskem prvenstvu zabeležil leta 1991 v Atenah kot tekmovalec, član slovenske reprezentance v mladinski kategoriji, od leta 2009 naprej pa je na evropsko prvenstvo vedno potoval kot trener slovenske reprezentance v članski kategoriji. Ves ta čas je bil del slovenske delegacije tudi njegov varovanec Rok Klavora, od katerega je pričakoval, da bo v Švici izvedel lepo vajo in morda končno prestopil mejo, ki ga ločuje do nastopa v finalih evropskega prvenstva.
SAŠO BERTONCELJ
Sašo pravi, da je "star telovadec", saj ima za seboj že 17 evropskih prvenstev. Leta 2002 je prvič nastopil na evropskem prvenstvu v Patrasu, ki si ga je najbolj zapomnil po srebrni kolajni Mitje Petkovška na bradlji. Kasneje je na EP tudi sam osvojil tri odličja, dve bronasti in eno srebrno, na vsako pa ga vežejo posebni spomini. Leta 2010 je v Birminghamu osvojil prvo, bronasto kolajno in kot vsaka prva je tudi ta nekaj posebnega. Drugo bronasto kolajno, ki je po operaciji komolca ni ravno pričakoval, je osvojil leta 2014 v Sofiji. Tretja kolajna je srebrna, osvojena pa je bila leta 2018 v Glasgowu, ko je v finalih premagal olimpijskega in svetovnega prvaka Maxa Whitlocka.
V zadnjem obdobju ga žal ovirajo poškodbe, ki mu povzročajo kar veliko težav, najbolj poškodba ramena in vnetje bicepsa, ki traja že od konca novembra 2020.
ROK KLAVORA
Rok se je odpravil na svoje 15. evropsko prvenstvo. Prvo, na katerem je sodeloval, je bilo njegovo edino mladinsko evropsko prvenstvo, leta 2006 v grškem Volosu. Na vsa ta tekmovanja ima lepe spomine, najlepši pa ga vežejo na potovanja z ekipo, druženja in veselja ob uspehih. Sam je bil kar trikrat prva rezerva za finalni nastop na parterju – v Montpellieru, Moskvi in Bernu. Svojih uspehov je vesel, a tudi pred neuspehi ne beži, saj pravi, da se iz njih veliko nauči.
Sodelovanje na evropskem prvenstvu Rok vidi kot privilegij in poplačilo za ves njegov trud, ki ga je vlagal v gimnastiko od svojega petega leta. Tekmovati za slovensko reprezentanco mu je v čast in pravi, da ko obleče dres z državnim grbom, predstavlja sebe in celotno državo.
LUKA BOJANC
Lukova prva velika mednarodna tekma je bilo mladinsko EP leta 2014 v Sofiji. Zdaj bo prvič nastopil na EP v članski kategoriji, kar pomeni, da mu bo slovenska delegacija pripravila poseben sprejem za prvo sodelovanje na tako veliki tekmi, ki mu pravijo kar krst. Glede na pričakovane ukrepe zaradi covida-19 ga čaka zelo posebno prvenstvo in izkušnja, drugačna od vseh dozdajšnjih. Nastopil je na svojem najljubšem orodju, krogih.
NIKOLAJ BOŽIČ
Nikolaj nima velikih izkušenj z mednarodnih tekmovanj, zato je zaradi svojega prvega nastopa na evropskem prvenstvu še toliko bolj nervozen in v strahu, da bi delal velike napake. Zanaša se na druge, starejše tekmovalce, da mu bodo stali ob strani, hkrati pa se zaveda, da ga bodo prav oni tudi »krstili« za njegov prvi nastop na EP. Reprezentančnega krsta se po svoje veseli, saj to pomeni, da bo v prihodnje tudi sam lahko krstil druge športnike.
ŽIGA BRITOVŠEK
Žiga je bil član slovenske delegacije kot fizioterapevt reprezentance iz ambulante Physiq.zone, sicer pa je bil tudi sam nekoč odličen telovadec, ki je nastopil na šestih EP. Čeprav je imel kot telovadec raje svetovne pokale, tekmovanja manjšega obsega, je zdaj spremenil pogled na evropska tekmovanja in tudi ta so mu postala všeč. Kot tekmovalec se spominja, kako je doživljal velike tekmovalne površine in polne dvorane gledalcev, ki jih doma ni bil vajen. Svoj prosti čas na tekmovanju je zato pogosto preživljal kar v dvorani, da se je privadil na njene razsežnosti. Kljub temu pa je na prvenstvu bolj živčen danes, ko le spremlja svoje prijatelje in njihove nastope ter jim lahko pomaga s svojim strokovnim znanjem.
Člana delegacije na tem EP sta tudi sodnika Enes Hodžić Lederer in mag. Klemen Bedenik.
