Enaindvajsetletna Ljubljančanka, ki je ob zadnjem uspehu tudi izpolnila zadnji pogoj za osvojitev naslova moškega mednarodnega mojstra, se je kot prva slovenska šahistka uspela prebiti tako visoko, s čimer je potrdila večkrat izkazan potencial v mladinskih konkurencah, kjer je dvakrat prišla do naslova svetovne prvakinje. Naslednja logična izziva, ki se ji ob tem odpirata, bosta nedvomno najtežja do zdaj. Preboj v elito svetovnega ženskega šaha in osvojitev naslova moškega velemojstra namreč zahtevata precejšen kakovosten preskok, veliko odločnosti in osredotočenosti na cilj. Davek njeni karieri zagotovo jemlje tudi usklajevanje študijskih obveznosti, a je njena celotna športna pot do zdaj dovolj dober dokaz za to, da je iz pravega testa in sposobna najvišjih športnih dosežkov.
Da so Laurini dosežki edinstveni, ko govorimo o ženskem šahu v Sloveniji, potrjuje pogled na uvrstitve ostalih naših igralk na ratinški lestvici. Njene najbližje zasledovalke in reprezentančne kolegice namreč za njo zaostajajo vsaj 200 točk in v članski konkurenci niti približno (še) niso pokazale njej primerljivih rezultatov. Je pa zato aktualna reprezentanca v povprečju še precej mlada in ima zato potencial, da v naslednjih nekaj letih z Lauro na čelu še precej zraste. Prva priložnost za odmeven dosežek bo že na letošnjem evropskem ekipnem prvenstvu pri nas, kjer bi ob dobri formi vseh lahko precej presegle svoje izhodišče.
Nekoliko manj optimizma vliva pogled na moško lestvico, kjer je večina naših najboljših v zadnjem času precej neaktivnih. Naš najboljši šahist Luka Lenič je konec leta 2019 izpadel iz prve stoterice na svetu, od izbruha pandemije pa nato sploh ni več nastopal. Da bo ponovno lahko igral vlogo vodje ekipe, ki jo je tako dobro opravljal na zadnjem evropskem ekipnem prvenstvu, bo zato potreboval kar nekaj uigravanja v nadaljevanju leta. Naš trenutno najobetavnejši igralec je 17-letni Jan Šubelj, ki se je že prebil med deseterico najboljših in tako z igro kot ratingom počasi, a konstantno napreduje. Jan je za člansko reprezentanco na evropskem ekipnem prvenstvu debitiral že pred dvema letoma, povsem jasno pa je, da mu bo v prihodnje v njej pripadala vse večja vloga. Je tudi naš najbolj uigran in aktiven igralec, ki se trenutno na velemojstrskem turnirju v Budimpešti poteguje za svojo prvo velemojstrsko normo. Domače evropsko prvenstvo bo ob tem priložnost tudi za nekatere druge mlajše igralce, da se izkažejo in v prihodnje nadomestijo trenutne člane prve ekipe. Selektor Matjaž Mikac bo med temi gotovo računal predvsem na Tima Janžlja in Borisa Markojo, ki sta prav tako v prvi deseterici domače ratinške lestvice, ter državnega prvaka iz preteklega leta, Vida Dobrovoljca.
Za prihodnost reprezentance je nedvomno pomembno delo z mladimi, pri čemer je razveseljivo dejstvo, da naši najboljši mladinci in mladinke kljub trenutnim neugodnim razmeram ostajajo relativno aktivni. Na nedavno končanem mednarodnem odprtem turnirju v italijanskem Bassanu je tako pod okriljem Šahovske zveze Slovenije nastopilo kar deset naših mladih igralk in igralcev. Najvišje uvrščena na glavnem turnirju s 60 nastopajočimi, med katerimi je bilo deset velemojstrov, sta bila najstarejša med njimi, Domen Tisaj in David Brinovec, ki sta s petimi točkami iz devetih partij končala na 19. oziroma 24. mestu. Oba sta pridobila tudi nekaj ratinških točk, še bolj pa so s svojimi predstavami v močni članski konkurenci lahko zadovoljni nekateri mlajši igralci. Tokrat so si predvsem Nejc Herega, Leon Škrbec in Nika Kralj priigrali velikanske ratinške pluse in na ta način potrdili svoj potencial za prihodnje.
