Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec je odboru državnega zbora za delo poslal pismo pred torkovo obravnavo podaljšanja čakanja na delo, ki bo vključeno v tretji megazakon za omilitev posledic epidemije koronavirusa. Izpostavil je, da mnogi v športu še vedno ne morejo nadaljevati dela, 5000 jih je brez sredstev za preživljanje.
"Neznank in negotovosti glede popolne oživitve tega področja je še vedno izredno veliko. Da bi zaposlenim v športnih društvih kot samozaposlenim na področju športa omogočili čim lažjo prilagoditev novim pogojem delovanja in poslovanja, predlagamo, da se v zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije bolezni covid-19 za državljane in gospodarstvo, ki ga bo v naslednjih dneh obravnaval državni zbor, tudi za zaposlene v športnih društvih podaljša ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, kot je določeno v drugem kriznem zakonu. To naj bi veljalo vsaj do 30. junija, samozaposlenim na področju športa pa naj se za isto obdobje omogoči nadaljevanje prejemanja mesečnega temeljnega dohodka," je izpostavil Gabrovec.
Pojasnil je, da je šport eno od področij, ki jih epidemija novega koronavirusa, kljub sproščanju ukrepov, še naprej močno prizadeva in praktično ne omogoča ponovnega začetka izvajanja dejavnosti.
"Pri tem imamo v mislih tako zaposlene v športnih društvih kot samozaposlene na področju športa. Dejstvo namreč je, da so splošni preventivni ukrepi pri druženju večjega števila ljudi, kamor sodijo tudi najrazličnejše športne vadbe in športne prireditve, takšnega značaja, da športnih vadb in športnih prireditev še vedno ni mogoče izvajati ali pa je njihovo izvajanje izredno omejeno in oteženo," je zapisal Gabrovec.
"Zato niso izpolnjeni osnovni pogoji za delovanje športnih društev in samozaposlenih na področju športa, kar pomeni, da po naših podatkih več kot 5000 posameznikov nima zagotovljenih osnovnih sredstev za preživljanje," je navedel Gabrovec.
Dejal je, da je pričakovati, da se bo področje organiziranja športnih vadb in prireditev po epidemiji, podobno kot turizem in gostinstvo, na novo postavljalo še zelo dolgo časa. Ocenil je, da bi s tem ukrepom pomagali ohraniti slovenskemu športu položaj izpred epidemije, ko je veljal za enega najbolj prepoznavnih slovenskih produktov v svetovnem merilu.
