Res je treba malce prirediti zgodnjo trditev, da dobimo bolj razumljivo sliko podatkov. Kar 98 odstotkov vseh gledalcev SP prihaja iz Avstralije, Nove Zelandije in preostale Oceanije, britanskega otočja, Francije, Argentine in Južne Afrike. Če vam matematika predstavlja težavno opravilo, naj vam poenostavimo računanje. V teh predelih sveta se ob svetovnem prvenstvu v ragbiju čas ustavi.
Letos, ko v Angliji (in Walesu) poteka še osmo svetovno združenje ragbijske smetane, je to še bolj izrazito, če temu sploh lahko tako rečemo. A zagotovo lahko, saj si šesttedenski dogodek v seštevku ogleda več kot štiri milijarde parov oči. Za boljšo sliko si poskusite zamisliti, kakšno je bilo stanje v finalu prvenstva leta 2003 v Avstraliji, ko sta se v eni najbolj epskih ragbijskih predstav za pokal Webba Ellisa pomerili domača reprezentanca in izbrana selekcija Anglije, kar velja za daleč najbolj gledan dogodek v zgodovini avstralske televizije.
Še "hujša" je situacija v Novi Zelandiji, kjer je kar sedem od trinajstih najbolj gledanih dogodkov povezanih s svetovnim prvenstvom v ragbiju. Tudi podatki o obiskanosti stadionov so več kot impresivni. V Franciji pred osmimi leti si je 48 tekem prvenstva ogledalo 2,26 milijona gledalcev, kar je pomenilo 92-odstotno razprodanost sedežev na stadionih. Za primerjavo, 64 tekem mundiala v nogometu si je ogledalo 3,34 milijona nogometnih navdušencev ob 98-odstotni zasedenosti objektov.
PARADOKS NAVIJAŠTVA
Podatki so jasni. Gre za zares velik dogodek, ki ga bo še posebej obeležilo prvenstvo na Otoku. Tam so v polni pripravljenosti že nekaj let, z očesom pa proti dogodku pogledujejo vse od julija 2009, ko so dobili organizacijo SP. Vse poteka s ciljem ustvariti najboljše, najbolj gledano in najdonosnejše prvenstvo v zgodovini. Del tega so opravili že s prodajo vstopnic. Kar 95 odstotkov vseh sedežev je že razprodanih, preostale vstopnice bodo pošle med samim dogodkom in tekmami. Kar precej prahu so dvignili lastniki komercialnih pravic za prodajo osvežitev in dnevnih programov skupaj z radioprenosi.
Cene se bodo glede na prve napovedi dvignile za več kot 20 odstotkov, kar je domače navijače precej razhudilo. Vstopnice so že tako ali tako precej drage (75 funtov), zdaj pa bodo pravo bogastvo plačevali še za kup drugih drobnarij. Čeprav je to zadeva, ki bo med celotnim prvenstvom dobila kar precejšnjo pozornost, pa bo vse ostalo v domeni same igre.
ANGLIJA NA PRVI. ANGLIJA NA ZADNJI?
Za prvi udarec s sredine se bosta z metom kovanca udarila kapetana reprezentanc Anglije Chris Robshaw in Fidžija Akapusi Qera. Legendarni stadion Twickenham bo prizorišče uvodne tekme, prvenstvo pa se bo zaključilo 31. oktobra s finalom na istem stadionu. Tekme bodo med drugim gostili še Wembley in olimpijski stadion v Londonu, Millenium v Cardiffu in leta 1891 zgrajeni Kingsholm, ki zgodovinsko velja za prvi pravi dom angleškega ragbija.
Angleži seveda upajo, da ne bodo aktivni samo na uvodni dan prvenstva, ampak tudi na zadnji dan, ko se bo osmo svetovno prvenstvo končalo po dolgih šestih tednih. Nastopilo bo 20 reprezentanc, edina sprememba med udeleženci glede na prejšnje prvenstvo v Novi Zelandiji pa je nastop Urugvaja namesto Rusije. To seveda pomeni, da je vrh ragbija zelo zaprt in le redko dopušča kakšna presenečenja med najboljšo dvajseterico.
Tista elita pri vrhu je še toliko bolj nedotakljiva, kar pomeni, da bo treba zmagovalca iskati v vrstah tradicionalnih pretendentov za naslov. Naj nam ekipe, kot so Urugvaj, Namibija, Kanada, Romunija, Gruzija, ZDA, Italija, Japonska, Tonga in Samoa, ne zamerijo, ker se glede vprašanja končnega uspeha z njimi ne bomo ukvarjali.
KDO LAHKO PRESENETI?
Od desetih najboljših ekip lahko v krog ne ravno popolnih avtsajderjev, ampak tistih z manjšimi možnostmi, uvrstimo še Fidži, Škotsko, Argentino in Južno Afriko. Dovolite, da pojasnimo, zakaj slednja. Gre za izjemno ekipo, ki pa v letu 2015 ni napravila ničesar omembe vrednega. "Springboksi" na pomembnejših tekmah na prvenstvu ragbija (Rugby Championships) niso slavili niti ene zmage. Manjka jim predvsem nekaj dodatne energije in vzdržljivosti.
Bryan Habana pri 32 letih ne zmore na svojih ramenih nositi pritiska in pričakovanja celotnega naroda. Naroda, ki je na domačem SP leta 1995 pred huronskim navdušenjem postapartheidovske množice iz rok velikega Nelsona Mandele prejel pokal Webba Ellisa. Kaj več od četrtfinala bo lepo presenečenje, medtem ko nekaj podobnega velja še za ekipe Walesa, Irske in Francije. Predvsem slednji so vrsto let veljali za najboljšo ekipo, ki ji je vedno nekaj zmanjkalo, da bi se dokopala do slavne trofeje. Zdaj se ubadajo z nekakšno krizo in spremembo garde, ki pa lahko v vsakem trenutku izvrže kakšnega novega mladega zvezdnika. Na očeh bo predvsem 21-letni Gael Fickou, ki igra v francoskem prvenstvu top14 za Toulouse.
VSE POTI VODIJO PREK "ALL BLACKSOV"
Ostale so le še tri izbrane vrste. Avstralci pod vodstvom Michaela Cheike so precejšnja uganka. Letos so igrali dobro, a večinoma izgubljali finalne obračune. A "Wallabies" so vedno posebej motivirani za velika tekmovanja in nič drugače ne bo v Angliji, kjer domačini naskakujejo drugi naslov najboljših, potem ko so v Sydneyju pred 12 leti v enem najbolj dramatičnih finalov nekaj sekund pred koncem podaljška z zadetkom iz polja Johnnyja Wilkinsona ugnali šokirane domačine.
Domača javnost pričakuje zmago, a na poti do te jim bodo stali Novozelandci, ki so aktualni svetovni prvaki in imajo v svojih vrstah dovolj nadarjenih tako mladih (enega smo izpostavili posebej) kot nekoliko bolj izkušenih igralcev, ki jim poveljuje najbolje plačani ragbist all blacksov Dan Carter.
Seveda ne bo manjkala niti znamenita haka, bojevniški ples in prva ovira tekmecev Novozelandcev, ki še dodatno popestri to zelo moško igro. Skratka, pretečenega bo ogromno znoja, marsikateri zob bo moral zapustiti dlesen, ušesa se bodo strigla v prevladi za prostor v tako imenovanih skramih, medtem ko bo kri tekla skorajda v potokih.
