* Dvorana PalAlpitour, gledalcev 16.000, sodnika: Pasquali (Italija), Casamiquela (Argentina).
* Brazilija. Bruno 1, Isac 3, Eder, Loh, William, Wallace 14, Thales, Luiz Felipe 6, Mauricio 1, Douglas 11, Barreto, Lucas 6, Evandro 7, Maique.
* Poljska: Kubiak 12, Nowakowski 3, Konarski, Kurek 24, Szalpuk 10, Schulz, Wojtaszek, Drzyzga 3, Lomacz, Sliwka, Kochanowski, Zatorski, Kwolek, Bieniek 2.
Poljaki pred prvenstvom niso sodili v ožji krog favoritov. Po osvojitvi naslova prvakov pred štirimi leti jih praktično ni bilo nikjer, na zadnjih dveh evropskih prvenstvih jih je obakrat zaustavila Slovenija. A nakup belgijskega trenerja Vitala Heynena, ki je odlične rezultate beležil že z nemško in belgijsko reprezentanco, se je izkazal kot odlična poteza, Belgijec jih je osvežil in preporodil, na prvenstvu so iz tekme v tekmo igrali bolje. V finalu so pokazali odlično predstavo, odigrali so tekmo z minimalnim številom napak, bili od tekmecev boljši v večini elementov, tako da so bili olimpijski prvaki brez pravih možnosti za zmago.
Bartosz Kurek je bil spet razpoložen, odlično mu je asistiral izkušeni Michal Kubiak, da sta najboljša poljska napadalca kot za šalo razbijala brazilsko obrambo, ima veliko zaslug odličen sprejem in pa tudi organizator igre Fabian Drzyzga.
Poljaki so praktično vodili vso tekmo, v prvem nizu so jih tekmeci z odličnimi servisi Luiza Felipeja in Isaca ob koncu na 23. točki ujeli, toda Kurek je izkoristil četrto zaključno žogo.
V drugem nizu so Poljaki od samega začetka vodili za štiri do pet točk, Brazilci so bili nemočni, čeprav še zdaleč niso igrali slabo. A vseeno mnogo slabše od Poljakov, ki so tudi v tretjem nizu že na začetku ušli, hitro povedli za sedem točk. Tekmeci so se na koncu približali na točko zaostanka, a Kurek je bil spet tisti, ki je pri tretji zaključni žogi končal niz in s tem tudi tekmo.
