In ne samo to, po torkovi uri resnice njegove delnice kotirajo najvišje, bitko s časom je končal na četrtem mestu in ob vstopu v drugi teden njegova tretja zmaga na Vuleti ni več znanstvena fantastika, ampak realnost. V primerjavi z neposrednimi konkurenti v skupnem seštevku je namreč pridobil najmanj dvajset sekund, tudi v primerjavi s Chrisom Froomom, ki se je nadejal, da si bo v vožnji na uro privozil prednost, ne pa pridelal še dodaten zaostanek. A Britanec kot kaže (še) ni pravi. Za razliko od Contadorja.
In če je Froome osmoljenec današnje etape, kaj potem reči šele za do danes vodilnega Kolumbijca Naira Quintano. Še enkrat več se je izkazalo, kako tanka je v kolesarstvu črta med uspehom in porazom, med junakom in bedakom. Le malce nepazljivosti, popravljal si je vezi na nogah, in na nekem ovinku je poletel po zraku (glej video). Na asfaltu je pustil zajeten kos kože in dragocene sekunde, po katerih je izpadel celo iz deseterice. Potolčenemu, tako psihično kot fizično, mu zdaj ne preostane drugega kot popoln napad, ni pa jih malo, ki menijo, da bo zdaj primoran v vlogo pomočnika klubskemu kolegu Alejandru Valverdeju. Poleg Contadorja in Rigoberta Urana še enega dobitnika torkovega kronometra.
PS: S slabih 37 kilometrov dolgo progo je najhitreje opravil Nemec Tony Martin, ta čas zagotovo največji mojster vožnje na čas na zemeljski obli.
