Je bil Pantani umorjen? Primer znova odprt

Marca Pantanija so pretepli in prisilili, da je popil z vodo zmešan kokain, vsaj tako trdi družinski odvetnik. In državni tožilec je zdaj na zahtevo družine ter na podlagi priloženih dokumentov znova odprl primer.

Pantanija so 14. februarja 2004 malo pred deveto zvečer našli mrtvega v sobi hotela Le Rose v Riminiju. Zaradi prevelikega odmerka s kokaina, kot se je glasil uraden zaključek kasnejše preiskave, a vse od njegovega tragičnega konca so se v javnosti pojavljale bolj ali manj verjetne teorije zarote.

Družinski odvetnik Antonio De Rensis je znova raziskal primer in v svojem poročilu piše, da je Pantani zgodaj zjutraj tistega usodnega dne v sobo spustil može, ki jih je poznal. Ti možje naj bi nato pretepli in takrat 34-letnega Pantanija prisilili, da je zaužil v vodo zamešani kokain, nato pa naj bi namenoma razdejali sobo, da bi bilo vse skupaj videti kot samomor depresivnega in od različnih substanc odvisnega padlega šampiona. V dokumentih, ki so bili predani tožilcu, De Rensis opozarja, da preiskovalci nikoli niso analizirali plastenke, ki so jo našli v sobi ter da niso bili nikoli vzeti prstni odtisi v sobi. In, kot že rečeno, po pregledu dokumentov, se je tožilka Elisa Milocco odločila znova odpreti primer oziroma preiskavo.

"Na današnji dan pred šestnajstimi leti je Marco slavil na Touru, letos pa je minilo deset let od njegove smrti. Medtem ko je Cesenatico proslavljal rumeno noč  posvečeno njemu, sporočam vsem njegovim navijačem in vsem tistim, ki so imeli radi ter verjeli v mojega Marca, da je preiskava znova odprta zaradi suma umora," je na socialnem omrežju zapisala njegova mama Tonina, ki je vseskozi odločno zavračala, da je njen sin storil samomor.


Po prvotni preiskavi so sicer leta 2005 na zatožno klop sedli Fabio Carlino, Fabio Miradossa in Ciro Veneruso. Prvi je priskrbel, kar se je kasneje izkazalo za usodnih, trideset gramov kokaina, drugi jih je iz Neaplja dostavil Venerusu, slednji pa Pantaniju v hotel v Riminiju. Nekajletne zaporne kazni ter nekaj deset tisočakov odškodnine drgužini je bila cena, ki so jo plačali za smrt kolesarskega šampiona.

Slednji se je sicer vse od neslavnega konca kariere boril z depresijo, odvisnostjo od mamil, predvsem pa z lastnimi demoni, a do danes zadnji kolesar, ki je v istem letu dobil tako Tour kot Giro (1998), ima v kolesarskem svetu, sploh pa na Apeninskem polotoku, še vedno kultni status. Ter armado oboževalcev, ki se nikoli ni mogla sprijazniti z usodo, ki je doletela enega največjih sinov italijanskega športa in enega največjih hribolazcev vseh časov. Morda bodo zdaj končno dobili neke vrste zadoščenje.