Mož in oče treh otrok se danes poklicno ukvarja z razvojem boksa v ljubljanskih Mostah. Bil je prvi sparing partner svetovnega vojaškega boksarskega prvaka Roberta Krambergerja leta 2004 pri Slobodanu Andjeliću. Letos teče že enajsto leto uspešnega delovanja kluba v Ljubljani, ki ima trenutno v ognju zelo obetavnega mladinskega boksarja Dejana Laburića. Ta se je pred nekaj tedni udeležil svojega krstnega nastopa na mladinskem SP v poljskih Kielcah.
Dalibor, kaj so vaši najljubši spomini iz aktivnega ukvarjanja z boksom?
Bil sem državni boksarski viceprvak Slovenije, najbolj aktiven pa sem bil kot prvi sparing partner Roberta Krambergerja, ki je leta 2004 postal svetovni vojaški boksarski prvak. Svoje boksarsko znanje sem pridobival pri trenerju Slobodanu Andjeliću, ki je zame še vedno alfa in omega slovenskega boksarskega trenerstva. Veliko stvari, ki sem jih delal pri njem, zdaj s pridom prenašam tudi na nove generacije. Pomembno je konstantno izobraževanje v svetu boksa in predvsem uporaba pridobljenega znanja prek izobraževanj AIBA, prenosa izkušenj številnih trenerjev, oddelanih sparingov in seveda dvobojev v ringu. Tukaj tudi boksarski trenerji pridobivamo potrebne izkušnje, ki nas dodatno bogatijo.
Pred dnevi sta se z Dejanom Laburićem vrnila iz Poljske, kjer sta bila edina predstavnika Slovenije na mladinskem SP v Kielcah, na katerem je vse potekalo pod strogimi pravili zaradi koronavirusa.
Res je, bila je zelo zanimiva izkušnja. Z Dejanom Laburićem sva kljub porazu prišla do zelo pomembnih zaključkov, da so lahko slovenski boksarji v svojem športu zelo konkurenčni in uspešni. Na Poljskem je bilo glede koronaukrepov vse zelo dodelano in prostega časa žal nisva mogla izkoristiti za dodaten sparing s kakšno kubansko ali drugo svetovno boksarsko šolo. V hotelu sva imela dobre pogoje za trening, vse drugo pa je bilo namenjeno predvsem počitku pred borbo. Na vsa večja prvenstva prihajajo nasprotniki, ki smo jim konkurenčni, kar je dokazal tudi Dejan v dvoboju z madžarskim predstavnikom in njegovo veliko ekipo. Pri teh tekmovanjih je treba priti do občutka, da so vsi boksarji na približno isti ravni in da so vsi iz mesa in krvi, le da je naziv mednarodnega dogodka na najvišji svetovni ravni. Treba pa je pohvaliti Dejana, saj je izjemno marljiv in nadarjen boksar, ki ima vse potrebne lastnosti, da se razvije v vrhunskega. Za oba je bila to izjemna izkušnja, ki nama bo koristila v nadaljevanju njegove boksarske kariere. Na podlagi svojega delovanja v boksu lahko povem le to, da slovenskim borcem želim več dvobojev, ker jih imamo žal premalo. V enem koledarskem letu jih imaš v Sloveniji okrog osem, po številnih državah v svetu pa prakticirajo do dve borbi na mesec. Manjka nam kilometrina in predvsem izkušnje iz ringa. Kar zadeva tehniko in treninge, ne zaostajamo, manjkajo nam le dvoboji. Vesel sem, da smo končno ponovno pridobili tudi nacionalnega boksarskega selektorja, ki zdaj lahko bdi nad slovensko boksarsko prihodnostjo. Z njim zelo dobro sodelujemo, vidni pa so tudi pomembni koraki v slovenskem boksu. Dobro je, da smo pristopili k pomembnemu projektu regionalne klubske boksarske lige, ki se trenutno formira na področju bivše Jugoslavije. Združena in realna slovenska stroka s kvalitetno organizacijo treningov in tekmovanj je pogoj za selektorjevo uspešno delovanje.
Boks je del vašega vsakdanjika skoraj enajst let. Poleg treningov, ki jih izvajate, pa naporen boksarski trening vsak dan opravite tudi sami.
Letos septembra imamo enajsto obletnico in v njej je veliko lepih spominov, pa tudi vloženega truda in številnih odrekanj. Na začetku smo delovali kot rekreativna skupina, kasneje, ko smo izpolnili vse pogoje za članstvo v Boksarski zvezi Slovenije, pa smo se ji z velikim veseljem pridružili tudi na tekmovalni ravni, na kateri smo nanizali številne visoke dosežke za naš klub. K nam v klub so pogosto zahajali tudi številni borci, ki so imeli zelo lepo ročno tehniko. To so bili Bor Bratovž, Rok Štrucl, Miran Fabjan, Franci Grajs in brata Smole, ki so k nam prihajali iz različnih borilnih veščin, kot sta kikboks in tajski boks, v katerih so dosegali velike uspehe in konstantno zmagovali. Dokaj hitro po ustanovitvi kluba se je pojavila tudi želja po boksarskem treniranju z otroki, kjer imamo zdaj dve skupini, in sicer od 6 do 12 in od 12 do 16 let. Veliko se dogaja v igri in otroci tako pridobijo potrebno koordinacijo. Številni izgubijo čezmerne kilograme, izboljšajo telesno moč in se naučijo svojih prvih boksarskih korakov, ki jih kasneje nadgrajujemo. Zavedamo se, da je zdrav duh v zdravem telesu najpomembnejši v življenju. Pri nas svoj vsakdan preživljajo številni rekreativci in rekreativke, saj že nekaj let uspešno izvajamo tudi fitboks za ženske. Vsa ta leta imamo veliko individualnih treningov, kjer številni poslovneži pred začetkom svojega dela opravijo trening boksa. Pravijo, da je boks idealna aktivnost proti stresu in hitremu življenjskemu tempu. Vsakdo, ki še ni prepričan, ali je boks pravšnji šport zanj, lahko preizkusi možnost tedna brezplačnih, neobveznih treningov, ki jih lahko izkoristi pred včlanitvijo v boksarski klub Knockout. Vesel sem, da sem lahko tudi več kot deset ur na dan prisoten v boksarski telovadnici, kjer se odlično počutim med svojimi boksarskimi somišljeniki. Veliko mi pri delu pomaga tudi trener Srečko Tomić, ki je bil boksar leta v sezoni 2014/15. Za še boljše delo v boksu pa bi si v prihodnje želel predvsem možnost postavitve ringa v naši telovadnici. Vsem zainteresiranim za vadbo boksa priporočam, da si pridobijo vse pomembne informacije o boksarskem klubu Knockout Ljubljana v Mostah na naši spletni strani www.boks-knockout.si.
