Tekmovalcu iz Migojnice pri Žalcu, sokrajanu trenerja Ilke štuhec Grege Koštomaja, se prvi nastop za Turčijo ni izšel po načrtih. Poraz v četrtem krogu je zanj pomenil tudi predčasno slovo, saj mu je za popoldanski del in boj za kolajne zmanjkala ena zmaga.
"Leto dni nisem nastopal, zato sem kar zadovoljen, a hkrati razočaran, ker vem, kakšno priložnost sem izgubil," je po borbi slovenskim novinarjem zaupal Žgank in obenem razkril, da je skoraj do konca avgusta čakal na turški potni list, kar je bil razlog, da od lanskega SP na uradnih tekmovanjih ni nastopal.
Težje je bilo v pogovoru s turškimi kolegi, ki jim je takoj po prihodu v cono za druženje z mediji jasno povedal, da ne govori turško. "Naučil sem se nekaj osnove, a še ne dovolj. Pri judu je to lažje. Pri športu, ki ga vsi treniramo že toliko časa, sporazumevanje ni težko," je razložil 24-letni športnik, tudi olimpijec iz Rio de Janeira.
Z izjemo navajanja na nov jezik in turško metropolo Istanbul je življenje športnika povsod podobno: "Priprave, priprave, priprave ... Smo na Japonskem, v Koreji, Avstriji in drugje. Več časa sem le v Istanbulu, kjer treniramo s turško reprezentanco."
Na novo sredino se hitro navaja in v Turčiji se počuti odlično: "Pogoji so zelo dobri. Imajo tudi odlične mladince. V svoji kategoriji imam pet dobrih sparing-partnerjev, prav tako v kategoriji višje in nižje. Pomočniki trenerjev so na voljo za vse. To so drobne razlike, ki jih doma ni. V Sloveniji smo morali veliko improvizirati, iskati tekmece za trening v tujini, v Istanbulu je vse na voljo."
Tudi strokovno delo z dvema gruzijskima trenerjema nekdanjemu slovenskemu reprezentantu ustreza. "Vesel sem, da imam dva odlična trenerja. Fizična priprava je bila v Celju na vrhunski ravni, tukaj pa delamo še več na tehniki. To potrebujem, da pridem na najvišjo raven." Prav še boljša tehnika pa naj bi bila osnova tudi, da si Žgank izpolni željo po olimpijskem odličju.
Športnik s štajerske pa se tudi po odhodu iz Slovenije ni spremenil. Čeprav je bil lani deležen številnih kritik, ne skriva, da je bil razlog za menjavo reprezentance denar. "Po karieri si želim vzeti čas zase in to bo s temi financami možno. Ni mi žal, da sem zamenjal državo, Slovenija pa bo zame vedno na prvem mestu."
Še vedno je navezan na domovino, kamor se vrača ob vsaki priložnosti, včasih pogreša tudi delo v Judo klubu Sankaku. "To je bil vseskozi moj drugi dom, a življenje gre naprej. Imam stike z nekdanjimi sotekmovalci in na tekmah smo z veseljem skupaj. Tudi s trenerjem Marjanom Fabjanom se tja in sem pokličeva po telefonu."
