Zaradi bolezni, ki ga je pestila pred prvenstvom, je obstal v prvem krogu. Toda s sezono je kljub vsemu zadovoljen in z rožnatimi očali gleda v prihodnost. Veliki navijač nogometne Olimpije, ki si z nogometom razčisti glavo, pa razmišlja tudi o evropskem rekordu in kolajni na olimpijskih igrah.
Svetovno prvenstvo v Londonu ni bilo uspešno. Dejali ste, da ste pričakovali tak tek zaradi bolezni pred prvenstvom. Zakaj ste se potem sploh odločili za start?
Res je, da smo nekako pričakovali takšen tek, pa čeprav sem pred prvenstvom dejal, da nočem teči 46 sekund, potem pa sem tekel ravno toliko. Odločil sem se, da tečem, ker sem se počutil dobro – tako na treningu kot na splošno. Rekel sem, da grem poskusit. Bolj bi se obremenjeval, če bi sedel na tribuni, saj bi potem razmišljal, zakaj nisem šel v kvalifikacije, če pa je bilo za polfinale dovolj 45,70. Mislim, da je prav, da sem se tako odločil, očitno pa je bolezen vzela svoje.
V tej sezoni je šlo vse navzgor, zlata kolajna, vrhunski državni rekord, potem pa padec na trda tla v Londonu.
V bistvu se mi dve veliki tekmi, dvoransko EP v Beogradu in SP v Londonu, nista izšli po željah. Naučil sem se, da je telo najbolj občutljivo in dojemljivo za bolezni, ko si v najboljši formi. To nas je izučilo, da moramo še večjo pozornost posvečati temu. Vse je šlo super, rezultati so bili vrhunski, kolajno sem dobil ... In preprosto pozabiš na določene stvari. V takih primerih se ti najraje zgodi kaj takega, kot se je meni. In meni se je to zgodilo. Odpornost mi je padla in krvna slika je bila zelo slaba. Če bi razmišljali o tem in bi šel na pregled krvi, ko sem prišel iz Monaka, bi zagotovo ravnali drugače. Kdo je za to kriv? Sam, moj trener? Mislim, da vsi skupaj. Vrhunski športniki skrbijo za take stvari, tako da je za nas to draga šola, ki se ne sme več zgoditi.
Vam čas v življenju zapolnjuje samo atletika?
Skoraj samo atletika, posebej v zadnjem času, ko mi uspevajo dobri rezultati. Ob taki intenzivnosti ukvarjanja s športom, enajst ali deset mesecev na leto, težko počneš še karkoli drugega.
Znani ste kot velik navijač nogometne Olimpije?
Res je. No, to pa je ena stvar, ko se lahko sprostim in odmislim atletiko.
Mislite, da bi bilo bolje, če bi atleti tekmovali na velikih mitingih za klube in se tako bolj identificirali z navijači?
Zagotovo. Rad imam nogomet in zato tudi navijaštva. Če bi bilo tako v atletiki ... To takoj podpišem. In zagotovo bi tekel za Olimpijo, razen če mi ne bi PSG ponudil ogromno denarja.
Vam nogomet vzame ogromno prostega časa?
Spremljam ga, pogovarjam se o njem, hodim na tekme ...
Boste na tekmi z izraelskim Hapoelom Be'er Shevo navijali za Maribor?
Ne.
Bo Olimpija v tej sezoni prvak?
Mislim, da bo prvak ali pa bo boj z ramo ob rami z Mariborom do samega konca. Zdi se mi, da ima Olimpija letos boljše igralce, da je povsem druga ekipa, kot je bila lani ...
CELOTEN POGOVOR Z LUKO JANEŽIČEM SI LAHKO PREBERETE SAMO V SOBOTNI IZDAJI EKIPE SN, KI JO NAJDETE TUDI NATRAFIKA24.SI!
