Senca za hrbtom

Kolajne je osvojilo 24 držav od 49 nastopajočih in seveda Slovenije ni med njimi, po točkah (točkujejo se mesta med prvimi osmimi) pa smo z eno točko na 31. mestu. V obeh razvrstitvah (tako po kolajnah kot po točkah) je na prvem mestu še vedno Rusija, kar je morda celo malce presenetljivo zaradi nedavnih dopinških afer (toda kot kaže, imajo Rusi dobro vpeljano proizvodnjo atletov, saj se vedno znova in znova pojavljajo novi), pri vrhu pa so še veliki narodi, ki seveda v kraljico (ki ima vse bolj zaskrbljen obraz) športa tudi veliko vlagajo – Francozi, Nemci, Poljaki, Britanci in tudi Čehi.

Med atleti sta najbolj izstopala Renaud Lavillenie – leteči Francoz, ki igraje s palico preskakuje nebeške višine – pri moških in Srbkinja Ivana Španović pri dekletih, ki je osvojila svojo prvo zlato kolajno na velikih tekmah – napoved za mnoge.

Slovenske nastope v Pragi ne moremo oceniti kot negativne (analiza in ocene sledijo jutri), izstopali pa sta Maruša Mišmaš in Maja Mihalinec.

Mišmaševa je zasedla osmo mesto v teku na 3000 metrov in v finalu spet tekla pod devetimi sekundami. "Zelo sem vesela. Čeprav sem šele drugič tekla na velikem članskem tekmovanju, lahko rečem, da sem bila do zdaj vedno v finalu. Priprave na finale so potekale dobro, nisem bila preveč živčna in sem se dobro počutila. Po kvalifikacijah sem bila zelo utrujena in sem v soboto komaj živela," je povedala Grosupeljčanka. "V finalnem teku sem se želela držati vodilnih, ker vsako mesto šteje in se je treba za vsako potruditi. Slišala sem trenerja Svjetlana Vujasina, ki mi je med tekom dvakrat zaklical, da naj grem naprej. Prvič je šlo, drugič nisem mogla več in sem malo popustila. V ciljni ravnini pa sem videla le senco za sabo in sem takoj nato pospešila, da ne bi bila deveta."

Reuters

Z osebnim rekordom v Pragi se lahko pohvali tudi Mihalinčeva, ki si je sicer v teku na 60 metrov želela finale, vendar je zastala korak prej. "Pred polfinalom sem se skušala osredotočiti na prvi del teka, na reakcijo na startu, ker sem imela s tem težave v kvalifikacijah. Ampak ni šlo dosti bolje. Nisem preveč razočarana, malo pa sem. Vem, da sem pripravljena za boljši čas in bi lahko bolje nastopila. Dafne Schippers je v moji skupini edina izstopala, druge so bile dosegljive, če bi prikazala svoj najboljši tek," je polfinale strnila Maja in nadaljevala: "Za mano je najboljša dvoranska sezona, kar je dober kazalec za 100 in 200 metrov na prostem. Trenirala sem podobno kot lani. Pridobila sem moč in vzdržljivost, tudi pri tehniki, zdaj je treba to sestaviti. Tako bodo prišli še boljši izidi."

In če je bilo za Marušo dobro, da so tekle pod lučmi v dvorani, da je videla senco tekačice za seboj, pa se nam zdi, da bo slovenska atletika z mladimi močmi le ubežala senci, ki že nekaj časa grozi, da bo ta šport postavila povsem na obrobje.