Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Jurij Završnik
Jurij Završnik
09.03.2015 08:14:33
Deli članek:

Moj priimek je slovenski

Reuters

Včeraj je bila stara 22 let. Eden največjih upov italijanske atletike, skakalka v višino iz Pordenona v Furlaniji. V soboto je osvojila prvo veliko kolajno na članskih tekmovanjih, ki je malo, čisto malo – v genih – tudi slovenska.

Alessia se je do konca borila za zlato v skoku v višino z Rusinjo Marijo Kučino in na koncu dvoboj izgubila (po ponovnem skakanju na 1,97 metra). »Zelo sem zadovoljna s kolajno, saj je to moja prva na članskih tekmah,« je dejala Alessia po tem, ko se je odtrgala od italijanskih novinarjev, ki so jo seveda pograbili kot suho zlato. Atletika je v Italiji v zatonu, čeprav ji namenijo precej denarja (Alessio so takoj zaposlili v policiji). »Atletika je res lepa in uživam v skoku v višino. Treniram doma, v Pordenonu, kjer je dvorana in imam res odlične pogoje za trening, tako da upam, da bom skakala visoko in še zelo dolgo. Nimam kakšne posebne vzornice, zelo spoštujem Saro Simeoni, ki je izjemna oseba, ne samo športnica. Upam pa, da se bo vrnila Blanka Vlašić, ker bi se res rada pomerila z legendo atletike, ki je dala našemu športu tako veliko,« je povedala Alessia.

Nas je seveda zelo zanimal Alessijin priimek – Trost. »Moj priimek je slovenski. To je res. Lahko bi ga zapisali s strešico na s,« se je nasmejala simpatična Italijanka, ki nam je potem razložila družinsko zgodbo. »Moj stari oče je prišel iz Slovenije, Gorice oziroma Nove Gorice, ki je bila takrat italijanska oziroma v Italiji. Preselil se je v Videm in nato v Pordenone, kjer se je potem rodil moj oče. Torej imam prednike iz Slovenije. To je res,« je povedala Trostova, ki razume le kakšno besedo slovensko in ne govori jezika svojega starega očeta. Nikoli ni razmišljala o tem, ali se počuti morda tudi Slovenko, saj ni imela stika z zamejci v Italiji. Bila pa je seveda že večkrat v domovini svojega »nona« in je bila najbolj vesela, ko so padle meje med državama.

Velikokrat Slovenci iščemo športnike slovenskih korenin po svetu in jih potem skušamo prikazati kot Slovence. Za Alessio ni treba daleč, le nekaj deset kilometrov od meje, je pa dejala: »Ponosna sem, da sem Italijanka!« Tako je prav. Vsak nosi v sebi svojo zgodbo, Alessia, morda nekoč najboljša skakalka v višino na svetu, ima družinsko deblo, v katerem ena od vej sega tudi v Slovenijo. Lahko nam je všeč ali pa ne, ampak če bi iskali dlako v jajcu, potem bi lahko vse Avstralce in polovico Američanov porinili v neko od evropskih držav. Pa ima to smisel? Zagotovo ne. Alessia je prijazna in obetavna mlada Italijanka, ki ima rada svet, šport in življenje, ki ima rada Italijo in tudi Slovenijo. No, da se nam ne bo preveč kolcalo po kolajnah, ki jih je in bo osvojila Alessia – tudi mi imamo mlado, še ne 17-letno skakalko v višino. Mlada Brežičanka Lara Omerzu se je zaradi mladosti odpovedala nastopu na dvoranskem EP v Pragi, čeprav je imela normo. Tudi njej je v zvezdah zapisana podobna ali še lepša atletska pot, kot jo ima Alessia.