Samodejno izpuščanje zraka iz pnevmatike

V formuli ena se varnost piše z veliki črkami. Od tragičnega konca tedna leta 1994 v Imoli, ko sta življenje izgubila Ratzenberger in legendarni Senna, v dirkalniku formule ena ni več izgubil življenja noben dirkač. Toda vedno znova jo skupijo uslužbenci ob stezi. Za pomagače ob stezi so še posebej nevarna leteča kolesa, ki tudi za dirkače predstavljajo veliko tveganje. Henry Surtees, sin legende na dveh in štirih kolesih Johna Surteesa, je leta 2009 umrl, ker ga je v glavo zadelo kolo.

Sicer so kolesa v formuli ena varovana z jekleno vrvjo, toda stoodstotna varnost ne obstaja. Pri hudih trčenjih še naprej prihaja do tega, da se kolesa ločijo od dirkalnika in potem poskakujejo okrog in letijo po zraku. Tudi v primeru, da se odvije kolesna matica, jeklene vrvi ne pomagajo.  

Kot smo lahko izvedeli, naj bi pri krovni organizaciji FIA obstajali načrti za uvedbo sistema, ki naj bi pomagal, ko je dejansko že prepozno. Ameriško podjetje Oscar Nelson Group v sodelovanju z institutom FIA za varnost v formuli ena razvija sistem, ki takoj izpusti zrak iz letne pnevmatike, ko se ta nehote loči od dirkalnika. S tem kolo ne bi več tako močno poskakovalo in bi že ob prvem padcu na asfalt izgubilo bistveno več energije kot do zdaj.  

Delovalo naj bi tako, da se prek obstoječih senzorjev, nameščenih na dirkalniku, zbirajo podatki o vseh mogočih komponentah. Ti podatki se zbirajo v standardni enoti ECU. Prek posebnega modela naj bi potem s stoodstotno gotovostjo izračunali, ali se na dirkalniku nahajajo vsa kolesa, in če ne, ali so bila ločena nehote. Stoodstotna varnost je potrebna, da ne bi nehote prišlo do izpuščanja zraka iz pnevmatike pri visokih hitrostih. Če se kolo od dirkalnika loči nehote, se na poseben ventilček platišča pošlje informacija, ki mu ukaže, da se odpre in pnevmatika se takoj izprazni.

Ker naj bi uporabljali že obstoječe senzorje in že vgrajene standardne enote ECU (Electronic Control Unit), je sistem ekstremno lahek. Nekoliko težje bi bilo izdelati le posebne ventile. Ker gre v tem primeru tudi za kritično neutrjeno maso, so inženirji še posebej občutljivi. Toda proizvajalci so prepričani, da bodo dodali le minimalno težo.

Ker se bodo informacije, da se zrak izpusti iz pnevmatike, prenašale brezžično, je komunikacija ekstremno občutljiva. Moteči dejavniki in napadi hekerjev se morajo izključiti in postati nemogoči. Vojaški proizvajalec tukaj uporablja dovršeno vojaško opremo.

Sicer se ta projekt nahaja še v zgodnji razvojni fazi, zato s skorajšnjo uvedbo ne gre računati. Na prvih testiranjih se mora pojasniti, kako velik je dejansko znesek energije, ki se zmanjša zaradi prazne pnevmatike. Le v primeru, če bi prišlo do občutnega zmanjšanje energije, bi bil ta sistem smiseln tudi za uporabo. V načrtovanju so različne simulacije in tudi fizična testiranja.