Rokometni program v teh dneh je za slovenske ljubitelje rokometa nekaj podobnega, kot je bil za generacijo Slovanovega Klemna Ferlina, celjskega Žige Mlakarja ali trebanjskega Urbana Lesjaka ob koncu prejšnjega in začetku novega tisočletja Cartoon Network. Ves čas je kaj za pogledati.
V torek so v Ljubljani videli – resda le skromnih 377 gledalcev po uradnem zapisniku na tribunah Tivolija – lepo evropsko zmago Slovana nad Valurjem. V sredo učno uro Celja v Parizu, kjer je mlade viteze pošolal PSG; danes ob 20. uri bodo na svoj račun prišli še navijači na Dolenjskem, kjer bo trebanjska lepotica prizorišče velikega derbija za vrh prvoligaške lestvice med Trimom in Slovanom. Potem pa se zafrkavaš …
Tamšetovi levi ga bodo branili, Zormanovi tigri napadali. Prvi spočiti, potem ko so imeli od sobotne suverene zmage v Ormožu ves teden časa za pripravo na boj z eminentnimi gosti. Drugi malce utrujeni po torkovi vseeno zahtevni evropski tekmi, a v polnem tekmovalnem pogonu. Če bi se tekma z Islandci končala po 28 minutah, v katerih je Slovan letel po igrišču, tolkel po tekmecu in vodil s kar desetimi zadetki razlike, bi se spraševali, ali kdo v Sloveniji sploh še lahko onemogoči ta stroj. S še svežimi spomini na zares suvereno predstavo in zanesljivo zmago v Tatabányi prejšnji teden.
No, potem so na dan prišle tiste samouničevalne hibe, tako izrazito izpostavljene ob nedavnem gostovanju Celja na Kodeljevem, ki jih Zormanu očitno vendarle še ni uspelo povsem odpraviti. Da je bil evropski preizkus na koncu zahtevnejši, kot bi moral biti ...
»Raje bi videl, da bi bilo v drugem polčasu malo bolj mirno, glede na to, da nas v petek čaka derbi. Ampak enostavno ne gre drugače. Vseeno moram reči, da so fantje v prvem polčasu prikazali vrhunsko predstavo, pravi rokomet. Ob tem, ko smo imeli zdravstvene težave, kar se je poznalo pri energiji v ekipi. Vesel sem, da sta točki ostali doma, pokazali smo, kdo kam sodi, in gremo naprej,« je po zmagi s 34:29 razmišljal Zorman, ki so ga njegovi varovanci med tekmo torej znova malce (u)jezili …
»Najprej sebe, pa tudi njega. Prvi polčas smo odigrali fenomenalno do 28. minute, potem pa so se nam začele dogajati tehnične napake. Namesto da bi obdržali prednost desetih golov, smo jim omogočali lahke gole. Vedeli smo, da bomo zmagali, ampak bi bilo vseeno treba odigrati do zadnje minute. Nasprotniku ne smeš nikoli dati občutka, da lahko zmaga, ker se v tem primeru potem zafrkavaš do zadnje minute. Smo pa zasluženo vseeno zmagali,« je črto pod drugo zmago v evropski ligi potegnil Staš Jovičić.
Stavnice morale spremeniti kvote
Slovan je po dveh tekmah na najboljši poti proti izločilnim bojem tekmovanja, ki so mu lani ušli. V torek bi se z zmago nad Mors-Thyjem v Thistedu cilju že povsem približal ali ga celo že dosegel. Pri čemer na Danskem Zormanove čete ne čaka misija nemogoče, kot je mogoče soditi po dosedanjem dogajanju v skupini H. Mors-Thy je izgubil proti Valurju s kar enajstimi zadetki razlike, (p)a premagal Tatabányo, medtem ko je Slovan z obema tekmecema opravil precej suvereno.
Je Zorman pred sezono malce precenil zahtevnost skupine ali je pač Slovan tako močan, da so ostali – ko ni samodestruktiven – videti toliko slabši od slovenskega podprvaka? »Bi rekel, da so stavnice morale spremeniti kvote, zaenkrat smo mi številka 1. Ampak to bo treba še naprej dokazovati na igrišču. Ne bom rekel, da smo do sedaj odigrali nad pričakovanji, ker je lahko še bolje, ob tem ko nam manjka nekaj igralcev. Ko bomo ta pravi in bo rotacija še večja, bi moralo biti še bolje,« je razmišljal.
A v isti sapi nadaljeval, da delo še ni opravljeno in predvsem, da je dela še veliko, ne samo v Evropi: »Moramo vedeti, da sedaj igramo na tri dni, imamo pa 12 igralcev. Ko vsi govorijo, koliko nas je – v zapisniku nas je bilo 15 s tremi vratarji vred. Fantje se kar trošijo. Ampak ko smo pravi, je to to. Vsako naslednjo tekmo, najprej v Trebnjem, potem na Danskem, bo to treba dokazovati.«
Gremo po to, kar smo zapravili proti Celju
Na Dolenjskem bo Ljubljančane pričakala najbolj vroča ekipa dosedanjega dela jeseni, rezultati in lestvica že pričajo o tem. Tamšetovi so edino točko oddali Slovenj Gradcu v 2. krogu, odtlej pa rušili vse pred sabo. A tudi Zormanov stroj se je v zadnjem času ogrel, potem ko so ga na Kodeljevem z ledenim tušem ohladili Celjani. »Trimo je trenutno prvi na lestvici, igra na domačem terenu, ampak vse bo treba pokazati na igrišču. Bomo videli. Jaz si želim, da zmaga rokomet in naj zmaga boljši. Mi bomo dali vse od sebe, ob tem ko v zadnjem obdobju lepo stopnjujemo formo. Malo se je poleglo vse skupaj, ni pa še to to,« od svoje ekipe še več pričakuje Zorman.
Zaveda se, da bo njegove tigre pričakala krvi željna horda Tamšetovih levov, celotno gostujočo delegacijo z njim na čelu pa vroče in napeto ozračje v gotovo lepo napolnjeni trebanjski dvorani. Jasno (mu) je, kaj se je dogajalo na in še bolj po spomladanskem razvpitem polfinalnem dvoboju lige NLB, obenem pa bo to Zormanova vrnitev v dvorano, kjer je začel samostojno trenersko kariero.
»Spet bo to derbi, prava tekma. Pričakujem hitro igro, vročo, borbeno predstavo. Pripravljeni smo na to, vemo, kaj nas čaka. Imamo dovolj izkušenih igralcev, ne bo izgovorov, da smo čemur koli podlegli. Temu se bomo zoperstavili. In gremo po to, kar smo doma zapravili proti Celju,« je odločen trener Slovana, ki ne bo edini povratnik pod tribuno nekoč svojih navijačev, zdaj nasprotnikov.
»Tri leta sem igral v Trebnjem, vem, kako tam izgleda, ko se pripravljaš na najboljšega v ligi. Domačini bodo zagotovo motivirani, dvorana bo verjetno polna. Derbi, odločala bo vsaka žoga, ampak vemo, kako se mora končati. Na začetku sezone smo si rekli, da hočemo biti prvi, in s to zmago pridemo na prvo mesto,« je sklenil nekdanji ostrostrelec Trima, danes pomemben adut Slovana in tudi slovenske reprezentance Staš Jovičić.
