Če bi Uroš Zorman na igrišče v Tatabanyi pripeljal ekipo, ki jo je deset dni prej zoperstavil Celju na derbiju lige NLB, bi s svojimi možmi dobil porcijo. Ni je, pripeljal je neko povsem drugo ekipo, ki je deklasirala svojega uvodnega, po ocenah stavnic močno favoriziranega tekmeca. Kdor je vplačal 10 evrov na zmago Slovana, je ta vložek več kot potrojil. V primeru zmage Tatabanye bi ista stava prinesla le pet evrov dobička. Samo za občutek, kako veliko zmago so dosegli slovenski podprvaki ...
In kako pomembno zanje. Ne le v luči boja za napredovanje iz predtekmovalne skupine v izločilne boje tega po moči drugega evropskega tekmovanja, kamor se bosta iz skupine s Slovanom, Tatabanyo, danskim Mors-Thyjem in islandskim Valurjem, ki bo v torek ob 18.45 prvi letošnji evropski gost v Tivoliju, uvrstili dve ekipi. Tudi – ali še bolj – zaradi potrditve, da ta ekipa zna igrati dober rokomet tudi na (naj)pomembnejših tekmah. Kar ga na prvem spopadu za domači prestol proti rivalu iz Celja ni.
»Mislim, da nam bo tale zmaga veliko pomenila. Ker smo se dvignili po tisti res slabi predstavi, ki smo jo prikazali proti Celju. Tole nam bo dalo dosti zagona,« se strinja glavni junak večera na Madžarskem, ki se nam je v četrtkovih dopoldanskih urah javil po skoraj celi noči na avtobusu. V Ljubljani je parkiral okrog pol štirih zjutraj.
Padca kar ni bilo
Šofer slovanovcev je za volan prijel takoj po tekmi, ki so jo Zormanovi možje, četudi oslabljeni za Stefana Čavorja, Ahmeda Begića in Vida Miklavca, praktično vseh 60 minut držali trdno v svojih rokah. Tradicionalnih nihanj, tako značilnih za Slovan vse od začetka tega projekta z Zormanovim ustoličenjem, tokrat ni bilo, vsaj ne zelo izrazitih. Od tistega padca v zadnjih petnajstih minutah po vodstvu Slovana s 30:23, ki smo ga verjetno pričakovali vsi z Zormanom vred, ne duha ne sluha. Tim Cokan, Nebojša Bojić, ki je sijajno vskočil namesto tokrat ne najbolj razpoloženega Klemna Ferlina in zbral devet obramb, Kiril Samoila s sedmimi goli in soigralci so tekmo suvereno in brez drame pripeljali do uvodnih dveh točk.
»Začeli smo malo v krču, ker je bila to prva letošnja evropska tekma. A smo bolje nadaljevali, v napadu smo bili zelo učinkoviti, dosegali smo lahke zadetke iz protinapadov. Mogoče imamo še malo rezerv v obrambi, a smo odigrali kar korektno,« je črto pod uvodni preizkus potegnil Cokan.
Sam vem, da bi lahko bilo še bolje
Mrežo je razparal kar šestnajstkrat. Iz devetnajstih strelov. Si je po zadnji sireni zaslužil kakšno pohvalo svojega trenerja? Vprašanje smo mu zastavili, čeprav bi poznavajoč Zormana pričakovali, da ga je ta raje vprašal, zakaj jih ni dosegel 20. »Ni mi nič rekel, ampak sam vem, da bi lahko bilo še bolje. Vedno je lahko. Ampak ni pomembno, koliko golov sem dal jaz, ampak, da smo zmagali svojo prvo evropsko tekmo,« je kot pravi 'tim-plejer' odgovoril Tim Cokan.
Tokrat je svojega karizmatičnega trenerja predvsem navduševal, proti Celju pa mu ga je uspelo pošteno razjeziti, ko ga je za trenutek zaneslo in je v prelomnih trenutkih tekme dobil dvominutno izključitev, ker je, jezen sam nase, zalučal žogo v tla. Zorman je njegovo potezo izpostavil tudi javno, pred kamero in mikrofoni, kaj pa v garderobi? »Nisem bil toliko jaz kregan, kot smo bili kregani vsi. Bomo naslednjič boljši. Proti Celju smo naredili res preveč tehničnih napak, že v prvem polčasu 16. Potem je težko igrati …« se je na glavni problem navezal Cokan. Problem, glede katerega se Zorman po lastnih besedah ogromno pogovarja sam s seboj, a ga ne zna rešiti.
Cokan mu z izkušnjami iz prve roke oziroma iz prakse ne zna pomagati z odgovorom, zakaj včasih žoge letijo iz rok slovanovcev, kot da so vroč krompir. »Ne vem, iskreno ne vem. Vseeno mislim, da je to mogoče bila samo posledica neuigranosti, saj je šele začetek sezone, tudi težav s poškodbami. Ampak mislim, da se bo skozi sezono to izboljšalo. Že na prvi evropski tekmi je bilo bolje,« je optimističen Celjan, ki je v Tatabanyi (za)celil rane po res bolečem udarcu proti Celju. Zanj kot Celjana, ki se proti domačemu klubu še posebej rad izkaže, je bil še toliko bolj silovit … »Vsakega, ki ima v sebi vsaj malo športnega duha, tak poraz boli. Me je bolel. A je k sreči čez dva, tri dni že nova tekma, tako da hitro pozabiš,« je hvaležen za po novem natrpan urnik Cokan, ki verjame, da bodo v tej sezoni prišle tudi zmage nad Celjani.
Ni kompleksa Celja
V zadnjem obdobju jih kar ne morejo premagati – premoč so jim priznali v polfinalu pokala in na obeh finalnih tekmah lige NLB v prejšnji sezoni, pa tudi na prvem derbiju nove –, a Cokan ne verjame, da so v Ljubljani dobili kakršenkoli kompleks pred Celjani: »Ne, ne, mislim, da se bomo dvignili tudi na tekmah s Celjem. Imamo dovolj kakovostno ekipo, da bomo popravili te napake in v naslednjih tekmah s Celjem odigrali tako, kot je treba. Z vsako tekmo bo bolje.«
Zmagali so z odlično ekipno predstavo, ker brez nje Cokan seveda ne bi dobil sedmih sedemmetrovk, ki jih je s takšnim ubijalskim instinktom realiziral, in dvanajstih neoviranih strelov iz protinapadov in krila. Si predstavljamo, da je bilo na tradicionalnem Zormanovem sestanku tik po tekmi v garderobi povsem drugačno ozračje kot deset dni prej na Kodeljevem. »Na koncu je bil trener zadovoljen, ker smo zmagali. Vseeno nismo veliko govorili o tekmi, saj nas v soboto čaka že naslednja v domačem prvenstvu in takoj v torek že nova evropska,« se je proti domačima tekmama s Škofljico in Valurjem obrnil Cokan.
Jasno je, da na obeh pričakuje novi zmagi. Ker vodita naprej po poti, ki so jo začrtali pred sezono. »Zadali smo si, da se prebijemo iz skupine v Evropi in osvojimo vse lovorike v Sloveniji,« so cilji, ki jih pod Zormanovo streho niso nikoli skrivali. Cokan pričakuje, da jih bodo tigri uresničili, vendar ne z levo roko. »Gladko ne bo šlo, moralo pa bi iti skozi,« se je nasmehnil.
Kot glavna konkurenta za prestol je izpostavil aktualnega prvaka Celje in trenutno vodilno ekipo lige Trimo Trebnje. »Tu pa je še Slovenj Gradec. Mislim, da se bomo mi štirje udarili za naslov,« je pristavil otrok Celja, ki je moral na obračunih z domačim klubom kdaj prežvečiti tudi kakšno neprijazno besedo, ki proti njemu prileti iz vrst celjskih navijačev.
Brat? Dobro mu gre
Celjanom vseeno privošči vse najboljše v ligi prvakov, zanje celo navija, ker rivalstvo pač ne presega okvirjev igrišč dimenzij 40 x 20, na katerih bijejo medsebojne bitke. »Navijam, navijam in spremljam. Bil sem tudi na prvi tekmi lige prvakov v Zlatorogu. Ker zdaj tam za prvo ekipo igra tudi moj brat …« nas je, priznamo, malce presenetil Cokan. Saj vendar v ekipi Klemna Luzarja ni nobenega Cokana. Je pa Žan Kovač, kot nas je osvetlil Cokan, Timov polbrat. »Jaz nanj gledam kot na čistega brata, ker smo skupaj že od njegovega rojstva,« je pripomnil ponosni starejši brat, ki je Kovača podpiral na do zdaj edini domači tekmi lige prvakov Celja proti Aalborgu.
Mladi, komaj 18-letni in skoraj dva metra visoki levi zunanji igralec je proti danskemu velikanu dobil kar nekaj priložnosti za dokazovanje. Krstnega zadetka mu sicer ni uspelo doseči, a to je samo vprašanje časa, kot je prepričan tudi Cokan, ki mu je všeč, v kakšnega rokometaša se razvija Žan. »Sem zadovoljen, seveda. Dobro igra, pri mladincih je odličen in upam, da dobi čim več priložnosti tudi pri članih,« si je zaželel ostrostrelec Slovana.
Celje lahko kakšno zmaga
Še ga bo prišel podpret na kakšno od tekem lige prvakov, pa ne le njega, celotno celjsko ekipo. In verjame, da je lahko priča tudi kakšni zmagi Celja med elito. »Meni se zdi, da lahko koga premagajo. Sploh doma,« je razmislil Cokan.
Za napredovanje med najboljših dvanajst ekip v Evropi se bo slovenskim prvakom težko izšlo, čeprav je v teoriji seveda še vse mogoče. Ne bomo jih odpisali vnaprej, no, če se uresniči najbolj verjeten scenarij, pa to vseeno ne bo pomenilo konec evropske sezone za Celje. V primeru tretjega ali četrtega mesta v skupini z Aalborgom, Zagrebom in PSG-jem, ki ga bo Celje v sredo ob 20.45 izzvalo v Parizu, bo Luzarjevo moštvo nadaljevalo v izločilnih bojih evropske lige. Kjer bi se lahko srečalo s Slovanom. In Tim Cokan bi si tega želel: »Vsekakor, seveda. Zdaj še toliko bolj, ker bi lahko igral proti bratu.«
A sam je osredotočen predvsem na svoje naloge – da si slovanovci, ki bodo 26 ur prej na prvi domači evropski tekmi sezone gostili Valur, priiigrajo eno od prvih dveh mest v svoji skupini evropske lige in s tem uvrstitev v boje na izločanje.
