Ko smo do Trebanjca, ki je z izvrstno predstavo (po)skrbel, da je lahko Leon Ljevar v vročih zadnjih 12 sekundah po avtocesti odpeljal Slovan do vodstva z 1:0 v zmagah, pristopili takoj po prvi tekmi, mu niti ni bilo povsem jasno, zakaj se v njegovem domačem klubu tako pritožujejo nad razpletom.
Dva izjemno vroča polčasa pa še tretji. »Ne bo tega komentiral, ker po pravici ne vem točno, kaj je bilo jabolko spora. Dejstvo je, da smo takšno tekmo pričakovali. Vedel sem, da bo veliko golov in da se bo tekmo odločila mogoče celo v zadnjem napadu, kot se tudi je. Takšen rokomet pač oboji gojimo. Cela Slovenija je lahko uživala v tej predstavi, ampak je samo 1:0. Moramo pa do dveh zmag. V soboto pričakujem še veliko težjo tekmo, če sploh lahko tako rečem po takšni prvi tekmi,« se je na sobotno povratno tekmo takoj navezal Skube.
Vseeno smo še malo podrezali vanj, kaj si misli o zadnji situaciji. Ko smo mu razložili, kaj je zmotilo Trebanjce … »Mislim, da je na vsaki tekmi 30, 40 situacij, na katerih bi lahko ustavljali igro in gledali VAR. Ne vem, če ima to smisel, res ne. Je pa Uroš dobil dve minuti, ko je minuta odmora že trajala. Ampak tudi sam ne poznam točno pravil, tako da tega po pravici povedano res ne želim komentirati,« je pospravil to temo v predal.
Zato sem tukaj
Če črno piko večera pustimo tam, smo videli sijajno rokometno predstavo. Staš, strelec petih zadetkov ter glavni motor in ideolog igre domačih je bil na igrišču videti, kot da je celo sezono čakal ta večer. Oziroma obdobje, ko gre zares – zares. »Bila je zelo lepa tekma, tudi fer in korektna. Oboji smo pokazali, da smo zasluženo, kjer smo,« je sprva širšo sliko osvetlil Skube.
»Kar pa se mene tiče, ja, mogoče sem na prvi tekmi dobro igral, ampak moral bom še nekajkrat do konca sezone, da bo to to, zaradi česar sem tukaj. Je pa res, da mi je lažje igrati tekme proti dobrim ekipam kot ekipam s spodnjega dela lestvice. Rad imam pritisk, rad prevzamem odgovornost. Zdaj samo upam, da mi bo šlo dobro tudi na naslednji tekmah. Čeprav raje podpišem, da igram katastrofalno in Slovan zmaga, kot da igram dobro in izgubi,« je razmislil.
Zdavnaj sem že razčistil
Igral je proti svojim Trebanjcem, pod tribuno glasnih trebanjskih navijačev. Danes ob 18.00 pa bo na naslednjem spektaklu zaigral še v svoji nekoč domači, dvorani, danes sicer v novi preobleki in danes zagotovo polni in vroči. »Igral sem že tri leta v Velenju, pa tudi letos. To sem že zdavnaj razčistil pri sebi. Trebnje je moje mesto, moj klub. Tam sem začel, tako da imam veliko prijateljev, želim jim vse najbolje. Sem pa profesionalec in plačan s strani Slovana, tako da moram dati vse za rdeči dres. Med 60 minutami na igrišču se prijateljstvo pozabi, prej in potem pa sem z veseljem tako s Trebanjci in Ljubljančani,« se sicer veseli vrnitve v Trebnje, a ga zaradi tega ne prevzemajo kakšna posebna čustva.
Preprosto se veseli novega spektakla, kar polfinale lige NLB zaenkrat je. Velja tudi za dvoboj Celja in Slovenj Gradca, ki so ga po težkem boju v Zlatorogu v soboto dobili celjski vitezi, danes ob 20.15 pa na Koroškem sledi 'revanša'.
Želimo mi, a želijo vsi
Jasno je, kaj si vsi s Slovanom na čelu želijo: »Mi gremo po naslov, ampak po naslov gredo tudi Trebnje, Celje in Slovenj Gradec. Nikogar ne bi odpisal. Javnost mogoče misli, da je drugi polfinale manj zanimiv in atraktiven, ampak tudi Slovenj Gradec doma igra dobro. V Trebnjem ne pričakujem nič drugega kot polno dvorano in velik pritisk navijačev. Ampak to je čar rokometa, bolje, da se igra takšne tekme kot kakšne brezvezne. To je samo potrditev, da je slovenski rokomet močan in da gledalci uživajo.«
