O vsem drugem kot o sijajni prvi tekmi polfinala lige NLB med Slovanom in Trimom, pa tudi Celjem in Slovenj Gradcem, se govori pred sobotnima revanšama na Koroškem (ob 20.15) in Dolenjskem (18.00), ki po uvodnih zmagah Ljubljančanov in Celjanov že lahko prineseta letošnja finalista. Dramatičnih 12 sekund na Kodeljevem buri duhove, pravila si vsak tolmači po svoje. Dogajalo pa se je tudi na relacijah Zorman–gostujoči navijači in Tamše–VIP tribuna.
Igralci obeh ekip in člani strokovnega štaba so si segli v roke, ko je po infarktni končnici norega spopada Slovana in Trima na semaforju obveljal rezultat 37:36. Branko Tamše je odmahoval z rokama, ko je korakal nazaj proti svoji klopi. Uroš Zorman je svojo ekipo po hitrem postopku odpeljal v garderobo ...
Zorman: Če ne bi bilo mene in gospoda Viščka …
Malo se je sicer zamudil tik ob izhodnih vratih z igrišča, kjer so bili nastanjeni glasni in tokrat tudi precej vročekrvni gostujoči navijači. Marsikaj so imeli za povedati Zormanu, še nedolgo tega trenerju njihovih ljubljencev. Prišlo je do vroče debate, tako da smo trenerja Slovana morali po tekmi znova spraševati o početju nasprotnih navijačev, podobno kot nedavno po polfinalni tekmi pokala Slovenije, ko so mu celjski navijači žaljivo skandirali. Zorman pa je tedaj odvrnil, da je pač takšna njihova kultura, "ko si z vasi, je tako". Pa kasneje poudaril, da je meril zgolj na žaljive navijače, nikakor na celjski klub, ki ga zelo ceni.
Ceni pa tudi trebanjski klub, navsezadnje je bil med letoma 2020 in 2024 to njegov dom. Zato nas je še bolj presenetilo, da je prišlo do vroče krvi med njim in navijači. "Navijači morajo biti, ampak ko gre preko meja dobrega okusa, potem ni v redu. V Trebnjem sem bil štiri leta in mislim, da če ne bi bilo mene in gospoda Jureta Viščka, ta klub danes ne bi bil, kjer je. Tudi to je treba malo spoštovati, biti malo obziren pri nekih stvareh. Ampak tako imajo, to je to, se ne bi več spotikal ob te stvari. Na koncu bi samo rekel, da smo zasluženo zmagali," je na to temo povedal Uroš Zorman, ko se je po dolgem sestanku z ekipo 'v civilu' vrnil iz garderobe.
Zakaj pa mene ne vprašate, če smo bili oškodovani?
Kot je nadaljeval, ni pričakoval, da bi moral – kot pred časom v Škofji Loki, kjer so gostitelji dobili priložnost za ponovitev sedemmetrovke kakšne pol ure po koncu tekme, ko sta sodnika spoznala svojo napako – svoje izbrance v dresih poslati nazaj na igrišče za ponovitev zadnjih 12 sekund. Kot so zahtevali – in po pritožbi še vedno zahtevajo – Trebanjci … "Spornih trenutkov je bilo na tej tekmi ogromno. Ampak jaz se v to ne bi vpletal. Ko je tekme konec, gremo v garderobo, kot vsaka normalna ekipa. Mislim pa, da je bilo vse okej, ne vem, kaj je sploh za diskutirati," je odvrnil Zorman.
Še na igrišču, preden je na spletno stran Trima priletela izjava za javnost z obelodanjenjem pritožbe, smo mu obnovili, kaj so za zapisnikarsko mizo zahtevali Branko Tamše in druščina. In zakaj so se počutili oškodovane. "Zakaj pa vi mene ne vprašate, ali smo bili mi skozi celo tekmo oškodovani?" nam je odgovoril z vprašanjem. Pa smo ga vprašali, če je bil v resnici Slovan oškodovan: "Ne bom govoril okrog tega. Na koncu pa sta piskala korake, tako da …"
Vse je napisano
Tudi to je eden od kamnov spotike, ali sta Izidor Hotko in Tomaž Miklavčič namreč žogo Trebanjcem vzela zaradi predolgega napada, kot menijo v trebanjskem klubu, ali korakov, kot je bilo končno stališče arbitrov. Glede na tolmačenje pravil IHF, kot jih razumejo v slovenski sodniški organizaciji (več na sosednji strani), to niti ni tako pomembno. Glavni problem v očeh Trebanjcev sta bili dvignjeni roki sodnikov po minuti odmora, četudi je Zorman vmes dobil dvominutno kazen. Na Dolenjskem se ne strinjajo z razlago, da se pasiven napad v teh okoliščinah ne izniči.
Za komentar smo včeraj poklicali tudi Branka Tamšeta, ki je takoj po tekmi le odmahnil z roko, še preden smo ga uspeli prositi za izjavo. Tudi po prespani noči sprva ni bil ravno gostobeseden. "Mislim, da je z naše strani vse napisano na spletni strani. Tudi sam sem včeraj opozarjal na to, ampak očitno ni tako, kot vsi mislimo, da je," je bil na temo zaključka dvoboja redkobeseden Velenjčan.
Tamše: Določeni z VIP-a so preveč bahati
Tudi on je bil med tekmo – še pred najbolj spornimi zaključnimi trenutki večera – v interakciji z občinstvom. Le da na nasprotni strani kot Uroš Zorman. Tamše je med tekmo z enim od gledalcev na tribuni, kjer so sedeli domači navijači, VIP-ovci, raznorazni ljudje iz rokometnih krogov in nevtralni ljubitelji rokometa, izmenjal nekaj besed. Preden se je obrnil nazaj proti igrišču, pa s prsti nakazal na šelestenje denarja. Kaj je s tem mislil, na kaj namigoval? "Določeni ljudje, ki sedijo na VIP-u, so malo preveč bahati. Meni gre to na živce. Ne samo tu, povsod. Naj igrišče pokaže, da so boljši," je odgovoril, zakaj gesta, ni pa želel razkriti, komu konkretno je bila namenjena: "Niti ni vredno, da ga omenim, niti ni tako pomemben. Ni bil kakšen Janković ali kdorkoli tak."
Razmišljam, če bi se sploh še šel to
Zvenel je otožen, razočaran, skoraj obupan. "Trenutno razmišljam, kako naprej. Če bi se sploh še šel to …" je namignil, da bi slovenskemu rokometu po eni strani najraje pomahal v slovo. Potem se je razgovoril ...
"Borim se, delam, vpeljujem mlade igralce, ki kažejo predstave, kot jih kažejo, na tako pomembnih tekmah. Potem pa se človek vpraša. Nekaj sem po mojem mnenju že naredil za slovenski rokomet. In ko se po sedmih letih vrnem, se dogajajo take stvari, ki ne morejo biti slučaj. Ne more se slučajno zgoditi na treh tekmah proti Slovanu. Na prvi tekmi Miklavec naredi šest korakov, Slovan ima prazen gol. Če bi sodnika zapiskala korake, ki so bili očitni, bi mi dali na prazen gol gol in zmagali. Druga tekma, devetmetrovka v Trebnjem, Cokan skoči ob izmetu. Spet bi zmagali. Tretja tekma v sredo … Ne vem, ali bi dali gol ali ne, vsaj sedemmetrovke pa bi bile. Da ne govorim o Ribnici, Škofji Loki itd. In vedno je na drugi strani ista ekipa. Zakaj le. Zakaj se drugim to ne dogaja," je Branko Tamše naglas povedal, kar v slovenskem rokometu potiho govorijo mnogi.
Žalostno, žalostno
Kaj bo na četrti tekmi, sobotni (18.00) drugi polfinalni v Trebnjem, se niti ne sprašuje. Kot je razmišljal včeraj, dobra dva dneva pred tekmo, ni povsem prepričan, da tekma v soboto sploh bo. "Ne vem, ker je stališče kluba malo drugačno od stališča vseh drugih, ki pravi, da se bomo kar pojavili na igrišču. Ne vem, bomo videli. Rad bi samo, da zmaga rokomet in poštenost. Nič drugega. Česar pa na žalost že dolgo ni, pa naj govorijo, da se trudijo po najboljših močeh. Ja, verjamem, ampak imamo VAR in druge možnosti. Sodnika in delegat bi lahko šli v garderobo za pet minut, poklicali vse institucije, vse komisarje. Bi dorekli in se vrnili z dejstvi. Ampak dejstva so jasna, zato je vse jasno. Žalostno, žalostno," je zaključil trofejni slovenski trener.
Tekma v soboto zagotovo bo v Slovenj Gradcu, kjer bo drugo zmago v polfinalni seriji in s tem vstopnico za finale lovilo Celje. Moštvo Klemna Luzarja se je moralo za prvo zmago (41:36) pošteno potruditi, potem ko so se trdoživi Korošci v Zlatorogu po zaostanku s 7:16 vrnili z delnim izidom 13:4 in favoriziranim gostiteljem grozili vse do zadnjih minut. Če je bil v Ljubljani, kjer je bilo napeto od začetka do konca, junak Slovanove zmage Trebanjec Staš Skube, je bil v Celju Ljubljančan Uroš Milićević. Da so Zormanovi in Luzarjevi možje na pol poti do finala.
Če se pod Tamšetovo streho vseeno ne odločijo za bojkot, bodo zagotovo naredili vse, kar bodo lahko, da se po reprezentančni akciji s kvalifikacijami za svetovno prvenstvo vrnejo na Kodeljevo na tretjo tekmo. Slovenjgradčani pa v soboto ob 20.15 pred domačimi gledalci, da si izborijo tretjo tekmo v Celju. Je pa medtem nagrado za odlično sezono že dobil trener Žiga Lesjak, ki se je dogovoril za novo službo. V svojem domačem klubu Gorenju bo nasledil svojega naslednika v Slovenj Gradcu Zorana Jovičića, ki ga v sobotnem večeru v veliki senci polfinalnih dvobojev z Velenjčani čaka začetek bojev za peto mesto s Krko.
