Nuša Fegic, hči legendarnega ajdovskega nogometaša, ki je v dresu Rijeke nekoč zabil dva zadetka slovitemu Realu iz Madrida, ni edina Adžićeva izbranka, pri kateri(h) velja, da kri ni voda. Ena ta hip najboljših slovenskih rokometašic Nataša Ljepoja je namreč sestrična enega najboljših slovenskih rokometašev vseh časov Dragana Gajića. »Najini mami sta sestri, tako da sva sorodnika iz prvega kolena,« ponosno pristavi legendarni Gajo …
Ne bi nam ga niti bilo treba spraševati, ali Natašo in soigralke spremlja na letošnjem Euru. »Seveda! Z velikim veseljem,« je dejal nekdanji stroj za gole, tudi sam, tako kot celotna slovenska rokometna javnost, presenečen nad predstavami slovenskih rokometašic. »Povsem iskreno sem tudi sam malo presenečen, potem ko se je v zadnjem času poslovilo toliko nosilk igre. Ampak punce so pokazale enotnost, še večjo kot prej. Prišle so nove nosilke igre od Nataše do Tjaše Stanko in tako naprej. Lepo so si razporedile vloge v ekipi, vsaka od deklet prinese nekaj novega. Zgodil se je normalen cikel, ampak zelo presenetljivo zelo hitro vse dobro funkcionira. Super za ženski rokomet!« je poudaril Gajić.
Nataša izhaja iz lepe in dobre družine, svetujem ji lahko le pri sedemmetrovkah
Če nas spomin ne vara nam je Nataša Ljepoja nekoč dejala, da se je od malega zgledovala po Draganu Gajiću, (tudi) zaradi njega začela igrati rokomet. »Natašo sem držal v rokah, ko je bila še dojenček (smeh). Mislim, da se je za rokomet res odločila tudi zaradi mene. Seveda se kdaj pogovarjava o rokometu, ampak Nataša je specifičen tip, ki izhaja iz ene zelo dobre in lepe družine, in sama dobro ve. Sam ji nerad kaj pametujem, ker navsezadnje igrava na povsem drugih položajih, no, sem pa videl, da je proti Danski streljala sedemmetrovko – mogoče pa ji lahko tu pomagam s kakim nasvetom (smeh). Drugače pa jo pustim, da dela stvari po svoje,« se je nasmehnil Gajić in v resnejšem tonu dodal: »Sem pa zelo ponosen nanjo, vem da je imela v karieri tudi poškodbe, ki so jo ovirale, zato kapo dol za vse, kar je naredila v profesionalni karieri. Mislim pa, da lahko naredi še več.«
No, pri tem bi ji lahko pomagal tudi starejši bratranec oziroma sestrič, kot rečejo na Štajerskem. Dragan Gajić namreč drugo kariero gradi kot rokometni agent. Jo bo kam 'prodal'?
##PAIDBREAK##
»Sva se začela pogovarjati na to temo, so pa kakšne dve, tri punce, ki so zanimive za našo agencijo. Bomo videli, zaenkrat puščamo punce, da odigrajo prvenstvo, kot je treba, da so osredotočene na stvari, na katere morajo biti. Tudi agencija je šele v osnovnih fazah. Korak za korakom …« je odgovoril Gajić, ki smo ga – ker je pač tak čas – seveda pobarali tudi, če (se) pripravlja kak odmevnejši prestop na tržnici med slovenskimi rokometaši. »Se dogaja, seveda, precej je pogajanj, sam imam predvsem veliko mladih igralcev, s katerimi potekajo pogovori. Za bombastične prestope bo še čas, se pa stvari v rokometu spreminjajo hitro, marsikaj se zgodi iz dneva v dan. Ampak pri meni je zaenkrat še bolj mirno,« je povedal Gajić, ki svojo agencijo Arias vodi skupaj z ženo Aido. »Aida je z mano, ona je doktor prava, tako da uredi vse, kar je administracije, pogodb, komunikacije. Super je, boljše ne bi mogel imeti,« je še v pričakovanju resnega zagona zadovoljen Dragan Gajić. »Lahko bi rekel, da sem zaenkrat še napol na borzi, uživam v penziji. Se pa v ozadju že marsikaj pripravlja …«
Moje mnenje: če želijo fantje še enkrat po kolajno, jim je to treba omogočiti
Še malo, pa se bo začela na svetovno prvenstvo na Hrvaškem začeti pripravljati slovenska moška reprezentanca pod vodstvom Gajićevega prijatelja Uroša Zormana. Če so (ga) izbranke Dragana Adžića več kot zadovoljile, kaj pričakuje od Zormanovih izbrancev? »Pri Zutu se je že ustvaril kult reprezentance z jasnim sistemom. Okostje je narejeno, četudi se starejši igralci ne bi več odzvali. To je idealna priložnost, da se vzame kolajna, turnirji po olimpijskih igrah so za Slovenijo kot naročeni za to. Ker imajo marsikje menjavo generacij. Odvisno je sicer, v kakšni sestavi bo šla reprezentanca na Hrvaško, ne dvomim pa, da bo naredila lep rezultat, v kakršnikoli bo šla. Če se malo poklopijo stvari, smo lahko priča res lepi, lepi zgodbi,« verjame ena od legend slovenskega rokometa. Pa njegova lastna želja – po kolajno s staro gardo ali novimi silami? »Dejstvo je, da je po eni strani to idealna priložnost za pomladitev reprezentance, po drugi strani pa idealna priložnost za kolajno. Težko je najti ravnotežje med obema željama, mislim pa, da če si igralci – torej ti, ki so se po olimpijskih igrah 'poslovili' – želijo še enkrat poizkusiti osvojiti kolajno, jim je treba to priložnost omogočiti.«
