Zagrebčani obiska Barcelone, kjer sta domačina Domen Makuc in Blaž Janc dosegla štiri oziroma dva zadetka, gost Aleks Kavčič pa enega, sicer ne bodo ohranili najlepšem spominu, doživeli so zanesljiv poraz s 30:38. A bil je precej manj boleč od tistega iz prejšnjega kroga proti Nantesu, po katerem je v zagrebški garderobi počilo. »O kakovosti Barcelone nima smisla govoriti, gre za evropskega prvaka. Mi bi morali biti povsem sproščeni, ampak glede na dogodke v zadnjem tednu ni bilo čisto tako. Vseeno smo poskušali dati vse od sebe, kolikor smo v tem trenutku lahko, nobena skrivnost ni, da nam nekaj igralcev manjka, nekaj jih je na novo. Barcelona je pokazala premoč in zasluženo zmagala,« je Aleks Kavčič s svojimi besedami dal vedeti, da je incident, v katerega so bili vpleteni trije njegovi soigralci, konkretno vplival na ekipo. Spomnimo, srbski reprezentant Miloš Kos je z 'nokavtom' poslal v bolnišnico soigralca Mateja Mandića, ki se mu je v bran postavil Zvonimir Srna in se vpletel v fizični obračun. Tako Kos kot Srna sta suspendirana, Mandić pa na bolniški.
Mandić? Ni okej
Slišati je grdo, kako je bilo videti? Aleks je seveda neljube scene videl na lastne oči. »Prav veliko ne morem komentirati, lahko pa rečem, da ni bilo prav lepo. Vse se nam je podrlo, čez noč smo izgubili dva ključna igralca. Zaradi ene butaste stvari mi trpimo. Glave so polne, zato nam bo premor prišel zelo prav,« je Gorenjec hvaležen za več kot dvomesečni premor, kajti v takih trenutkih se na tekme res ni enostavno osredotočati. »Seveda se je bilo težko spraviti k sebi, zaradi ubijalskega ritma sreda-sobota pa vsaj nismo imeli veliko časa za razmišljati o tem. Imeli smo dva treninga, da smo se sestavili, odigrali tekmo, še dva treninga in odhod v Barcelono …« je nadaljeval Kavčič. Pa še kakšen sestanek je bil, si predstavljamo, vmes. »Težko je karkoli pametnega povedati. Lahko si govorimo neke moralne stvari, ampak za nazaj ne moremo nič spremeniti. Kar se je zgodilo, se je,« je z obžalovanjem pripomnil otrok škofjeloškega rokometa.
##PAIDBREAK##
Njegov trener Velimir Petković je o stanju napadenega rokometaša povedal le, da je zaradi poškodb obraza ogrožen njegov nastop na bližajočem se svetovnem prvenstvu. »Mandić ni okej, ima resno poškodbo, imel je operacijo. Operiral je ličnico in še dve kosti okrog očesa, vsaj z očesom k sreči ni nič narobe. Vem, da si želi braniti na domačem svetovnem prvenstvu, ampak glede na naravo poškodbe … Ne vem,« je skeptičen tudi Kavčič, ki je v Zagrebu sicer že pravi staroselec.
Če izvzame dogodek, ki je šokiral vso rokometno Evropo, se v zagrebški garderobi in seveda na igrišču počuti dobro. »V redu, tu sem že dlje časa, imajo spoštovanje do mene. Se počutim v Zagrebu kot doma, navsezadnje je to že moja četrta sezona tukaj. Vidi se napredek, postali smo resna ekipa, ki lahko ogrozi marsikoga. To smo lani, pa v malo manjši meri tudi letos dokazali z rezultati. Igram dovolj, trenerji imajo zaupanje vame. Na to, da se trenerji menjajo, nimam vpliva, to je stvar uprave, jaz le poskušam biti profesionalec in vedno opraviti svoje delo, kot je treba,« je povedal član zadnjeuvrščene ekipe skupine B v najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanju.
Verjame, da se bo z Zagrebom od februarja naprej še boril za uvrstitev v izločilne boje tekmovanja. »Tega si želimo, v tej smeri delamo. Magdeburg smo presenetili, potem nam je malo manjkalo, da bi še Nantesu odščipnili vsaj točko. Zdaj gremo naprej iskati nove priložnosti, v februarji in marcu so štiri nove tekme, na katerih se bo pokazalo, kam spadamo. Razlike med šestim in osmim mestom so majhne, je pa res, da sta pred nami Kielce in Magdeburg, ki sta res močni ekipi. Upamo na najboljše, borili se bomo za uresničitev cilja. Bo razočaranje, če ga ne dosežemo,« je razmislil AK 47. Ampak rokometna 47-ica z omenjenima inicialkama v imenu in priimku, hokejska – Anže Kopitar –, kot seveda veste, navdušuje v Ameriki.
Za Zormana me ne skrbi, ima sladke skrbi
Če je s svojim statusom v Zagrebu zadovoljen, si mora v reprezentanci Slovenije status, kakršnega bi si želel imeti, še izboriti. »Na prejšnjo akcijo sem bil vpoklican, ampak glede na to, da sem pred kratkim postal očka, sem se nastopu moral žal odpovedati. S selektorjem se nisem nič pogovarjal, sem mu pa na voljo, če me bo potreboval. Sicer pa imamo mi, huh, široko in kakovostno zasedbo, tako da me ne skrbi za selektorja, ki ima sladke skrbi za januarsko prvenstvo,« je povedal Aleks Kavčič, ki bi se v zagrebški Areni, kjer bo tekme mundiala vse do (vključno) polfinala, če se prebije do tja, igrala Slovenija, počutil zelo domače.
Svetovno prvenstvo je zato zanj še toliko bolj mamljivo, zelo si ga želi doživeti … »Seveda, ampak to si je treba zaslužiti. Kot vsi ostali. Na koncu bo selektor odločil, ali so zaslužim ali ne,« je na Uroša Zormana s prstom še enkrat pokazal novopečeni očka. (Tudi) v tej vlogi uživa. »Super, res, zaenkrat sem še v pozitivnem šoku. Življenje se ti obrne na glavo, otrok je zdaj središče življenja,« je zaključil nekdanji član velenjskega Gorenja in prej domače Loke, preden se je poslovil in s soigralci odletel iz Barcelone prek Amsterdama v Zagreb, pa pohvalil slovensko ligo, kako dobra in zanimiva je. Seveda smo (mu) pohvalili tudi njegove Škofjeločane, ki z odličnimi predstavami in zmagami presenečajo slovensko rokometno javnost. »Večno borbena Škofja Loka!« je prikimal eden od škofjeloških rokometnih diplomantov in nas opomnil, da Loke ne smeš nikoli podcenjevati.
