Moralo se je zgoditi v Zlatorogu, dvorani, kamor je Branko Tamše v svoji med letoma 2013 in 2018 dolgi eri prinesel kar štirinajst lovorik – po pet državnih in pokalnih naslovov ter štiri superpokale. Da je prav tam osvojil še svojo prvo kot trener Trima iz Trebnjega ... »Res je, največ lovorik v življenju sem kot trener osvojil s Celjem v Celju. Ravno v tejle lepotici, ki mi je ostala v fenomenalnem spominu, in se vedno rad vračam v hram slovenskega rokometa, kjer so poznavalci rokometa doma. Zelo sem vesel, da je bila dvorana danes lepo polna, kljub temu, da so še časi počitnic,« je pod tribuno, ko se je objel s svojima najdražjima, nato pa svojim varovancem v krogu čestital za uspeh, začel Tamše.
Kar nam je lani zmanjkalo, se je vrnilo
Bil je ponosen, da so Trebanjci na gostujočem terenu, vendar ob lepi podpori Dolenjcev s tribun, pokazali, kar so. »Bili so vzponi in padci, ampak vztrajali smo. Mogoče tisto nekaj, kar nam je lani zmanjkalo, se je danes vrnilo. Jaz vedno rečem, da če si pošten, če delaš tako, kot je treba, se enkrat mora vrniti,« je nadaljeval trener Trima, ki je, tako kot Klemen Luzar na drugi strani, videl predstavo z veliko napakami obeh ekip, vendar borbeno in na trenutke tudi zelo grobo. »Žal mi je le, da je prišlo do kar nekaj poškodb tako v naši kot v celjski ekipi in to mi ni všeč. Ostali smo brez zelo pomembnih igralcev, upam, da bodo čim prej čim bolje in da bomo lahko štartali v novo sezono že v sredo v Ribnici tako, kot si želimo,« se je proti uvodu v ligo NLB obrnil priljubljeni Branč.
Dobro je videti
Njegova ekipa je tako na papirju kot na igrišču videti dobro. Vratarja Urban Lesjak in Mark Šalamon, sploh prvi, sta bila glavna junaka superpokala, Peter Šiško je naslednik novega aduta Celja Jake Soršaka, kakršnega si je Tamše lahko le želel, Andraž Stanič se odlično dopolnjuje z Markom Kotarjem, David Svečko je pomembna okrepitev na obeh straneh igrišča, tu je reprezentant Timotej Grmšek, povratnika Lovro Višček in Gal Cirar, stroj za gole Marko Majstorović …
Ta četa je na odprtju sezone dokazala, da lahko na kolena spravi nosilca dvojne krone, pri katerem sta se poleg kapetana Žige Mlakarja in ostrostrelca Uroša Milićevića izkazala predvsem novinca Soršak in Dimitar Uzunchev. Čeprav je Luzar pogrešal Aljuša Anžiča – v prvem polčasu njegovo potezo več na igrišču, v drugem, ki ga je z vrtoglavico po prejetem močnem udarcu presedel na klopi, pa že njegovo prezenco. V Celju zaradi poraza na superpokalu seveda ne bodo zganjali panike, niti je nimajo časa, saj jih že v sredo ob 19. uri pred domačimi gledalci čaka uvodni preizkus ligi NLB proti Škofljici. V Trebnjem pa bodo zmago poskušali unovčiti kot potrditev, da gredo v tej sezoni lahko odkrito v lov za premiernim naslovom državnih prvakov.
Vsi bodo napadali
V slovenski javnosti so morda malce zapostavljeni. Vsi govorimo o rivalstvu Celja in Slovana, toda Trimo je že velik del prejšnje sezone preživel na vrhu prvoligaške lestvice. Spomladi so Trebanjci začeli izgubljati sapo, morda pa v novi sezoni zdržijo do konca. Branka Tamšeta sicer ne boste slišali naglas napovedovati naslova prvaka … »Imamo svojo smer, po kateri plujemo. Zavedamo se kakovosti tako Celja, Slovana kot vseh ostalih ekip na čelu s Slovenj Gradcem, Ormožem, Škofjo Loko, Škofljico, skratka vseh ekip v slovenski ligi. Zelo težko je, to smo videli že lani. Sviš, Ribnica in vse ostale ekipe bodo napadale vse nas (kandidate za naslov, op. p.). Tu je še Evropa, v kateri res želimo, da vsi skupaj naredimo čim več za slovenski rokomet, mislim za vse klube v Sloveniji, da pridemo čim dlje,«se je za hip na Evropo navezal Tamše, pa se vrnil na svojo ekipo in njeno primarno bojno polje: »Po drugi strani pa moram reči, kot sem že prej dejal na začetku, imamo svoj sistem, svoje razmišljanje. Od tega ne bomo odstopali. Zavedamo se kakovosti vseh ekip in bomo morali biti vsako tekmo na 100 odstotkih, če ne, se bomo hitro opekli. Upam, da se bomo čim manjkrat in razmišljali pozitivno, trenirali maksimalno, kajti to je edina deviza, ki te lahko pripelje do dobrega rezultata.«
Vsem čim več Evrope
Trimo bo (tudi) v tej evropski sezoni igral v pokalu EHF, tako kot Slovenj Gradec in velenjsko Gorenje, Slovan bo 30. septembra začel z boji v skupinskem delu pokala EHF, Celje pa že 10. septembra v ligi prvakov. Kaj lahko slovenski klubi dosežejo v Evropi? »Moram reči, da je Celje v prejšnji sezoni naredilo lep uspeh v EHF pokalu. Jaz sem pričakoval – in bilo bi tudi povsem zasluženo –, da bi Celje igralo v finalu oziroma vzelo ta pokal. V kakršni formi so bili v tistem trenutku, res so rušili vse pred sabo. Mi smo na žalost ravno tisti mesec, ko smo igrali z Izviđačem, bili v slabi igralski formi. Tako smo tudi doma izgubili s Škofjo Loko in s Krko in nekako ravno ta mesec nam je odnesel marsikaj,« se je z obžalovanjem spomnil usodnega februarja in se ozrl nazaj proti prihodnosti: »Vse ekipe, se pravi tako Celje, v ligi prvakov, Slovan v evropski ligi, Gorenje, Slovenj Gradec in mi v pokalu EHF, lahko priplujemo daleč. Res si želim, da bi slovenski klubi čim dlje vztrajali v Evropi, iskreno, kajti to je samo plus za vse igralce, za vse mlade fante, ki trkajo na vrata vseh teh ekip. Jaz jim želim čim več uživanja in čim več dobrih rezultatov v Evropi.«
