Najstnik, ki je Tamšetovemu Trimu nekega decembrskega večera še kot 17-letnik v Celju nasul 17 golov, Slovanu v polfinalu pokala v Tivoliju 11, na prvi tekmi finala lige NLB pa še 10, je na Kodeljevem užival. Videlo se mu je. Kot tudi, da se je že navadil premagovati največjega rivala na njegovem dvorišču.
Tokrat so Celjani na Kodeljevem za zmago nad Slovanom zabili kar 42 golov, jih resda prejeli 38, a gledalci so imeli kaj videti. Tudi ali veliki meri zaradi Aljuša Anžiča.
»Res dober občutek. Slab začetek predvsem zaradi igre v obrambi smo v nadaljevanju popravili. Potem je steklo. To je bil odraz modernega rokometa, res veliko število zadetkov. V Zlatorogu pričakujemo polne tribune, da pred njimi dvignemo pokal,« se je Anžič po sredini zmagi na prvi hitro navezal na drugo tekmo.
Mislim, da nam ne uide
Vseeno je še nekaj besed namenil osmemu igralcu svoje ekipe, celjskim navijačem, ki so bili glasnejši od domačih že v Ljubljani. »To je res pomemben del ekipe, navijačem smo res hvaležni. Veseli smo podpore vseh, ne le Florijanov. V Celju pa jih pričakujemo še več. Mislim, da nam zmaga ne uide,« je samozavestno razmislil biser slovenskega rokometa.
Še veliko več jih bo. Že manj kot 24 ur po prvi tekmi je bilo prodanih več kot 3500 vstopnic, tako da se obeta poln Zlatorog. Celje pa bo odkrito napadlo slovenski prestol, ki ga je moštvo Uroša Zormana lani postavilo v Ljubljano.
Samo zmaga
Klemen Luzar sicer pravi, da je glavni igralec Celja ekipa, a ne moremo se znebiti občutka, da brez naveze Aljuš Anžič–Andraž Makuc vladavina Slovana v tej sezoni (še) ne bi bila ogrožena.
»Večina ljudi je res mislila, da bo Slovan zmagal, mi pa smo od začetka sezone verjeli, da lahko vse zmagamo mi. Sam sem rekel, da gremo po vse tri trofeje. Ena nam je sicer ušla, eno smo osvojili, ena pa je še na voljo. Mislim, da bo v Celju res zanimiv dvoboj, ampak ponavljam, ne pričakujemo nič drugega kot zmago,« zveni Anžič skoraj prepričan, da bo ljubljanske vladavine v slovenskem rokometu po enem letu konec.
