Sicer se je četa Aleksandra Sekulića še vedno uvrstila v drugi del kvalifikacij, a bo v boje s Francijo, Finsko in Madžarsko vstopila z zelo slabim izhodiščem, ki praktično ne dopušča več spodrsljajev.
Tokrat so se stvari za slovensko četo začele lomiti še mnogo pred tekmama kvalifikacij za SP. Odpovedi in poškodbe so se vrstile ena za drugo, igra reprezentance pa je bila predvsem v Talinu pa tudi v Ljubljani neprepoznavna v vsakem pogledu.
Dovolj zgovorno je dejstvo, da je ob tem, ko so ostali tako ali drugače zatajili, že zdaj vlogo nosilca igre in ključnega košarkarja moral v svoje roke prevzeti komaj 17-letni Stefan Joksimović. Mladi član Baskonie, kjer v lanski sezoni še ni imel prave vloge, je sicer pokazal, za kako velikega talenta gre in zakaj mu recimo sloviti The Athletic napoveduje, da bo prihodnje leto na naboru za ligo NBA izbran kar kot drugi po vrsti.
Vendarle pa visokorasli branilec še ne bi smel biti tisti, na katerega v slovenski četi pade breme lovljenja visokega zaostanka. Joksimović še ne bi smel biti tisti, ki je nenazadnje v zadnjih minutah iz obupa zadel tri zaporedne trojke, s katerimi je vsaj za nekaj sekund podaljšal slovensko upanje. Ne bi smel biti tisti, ki je proti košu zmetal največ metov (18) in ki je nenazadnje tudi dosegel največ točk (22). Ne bi smel biti praktično edini, ki je poskrbel za navdušenje med maloštevilnimi navijači v Stožicah. Tudi Luka Dončić pri tej starosti še ni bil glavni adut slovenske čete, pa čeprav so bile okoliščine leta 2017 seveda povsem drugačne.
Ker čeprav je Joksimović ogromen talent in je njegova predstava brez dvoma luč na koncu globokega tunela, v katerem je v zadnjih dneh pristala Sekulićeva reprezentanca, je hkrati tudi pokazatelj, da mentaliteta tistih starejših vodij izbrane vrste tokrat nikakor ni bila prava. Ne le tistih, ki so tokrat iz različnih razlogov zavrnili reprezentančni klic, pač pa tudi tistih, ki so bili zraven, pa niso opravičili pričakovanj in na parketu niso bili pravi vodje, ki bi mlajše potegnili za sabo. Dovolj zgovorno je dejstvo, da so Klemen Prepelič, Gregor Hrovat in Alen Omić skupaj dosegli le 17 točk ob zelo skromnem metu iz igre 6:27. Od veteranov v ekipi je spodobno z 11 točkami nastopil le iz reprezentančnega pokoja vpoklicani Edo Murić.
Dovolj porok in izgovorov
Ponovni kapetan reprezentance je po tekmi tudi jasno povedal svoje mnenje glede številnih manjkajočih košarkarjev na tokratni akciji. "Dovolj je izgovorov, utrujenosti in porok. Imamo talentirano generacijo mladih igralcev, a Slovenija je vendarle zelo majhna država in vsaka odsotnost se nam pozna. Zahvalil bi se vsem, ki so odigrali in bili zraven v tem ciklu kvalifikacij," je brez zadržkov na dušo manjkajočim popihal 34-letni član Perspektive Ilirije.
Zaradi osebnih razlogov je namreč tokrat Sekuliću dalo košarico kar nekaj košarkarjev. V zadnjih tednih smo na družbenih omrežjih lahko videli, kako so pred oltar stopili Aljaž Kunc, Martin Krampelj in tudi Gregor Glas, vseh treh ni bilo na selektorjevem seznamu. Tako kot iz dobro znanih osebnih razlogov tudi ne Dončića, tako kot zaradi obveznosti v ZDA ne še marsikoga iz lige NCAA in tako kot ponovno tudi ne Alekseja Nikolića, ki ima težave s poškodbo kronično ravno takrat, ko pride Sekulićev klic. Za povrh je bilo pretirano optimistično pričakovanje, da bo Vlatko Čančar po tako dolgotrajnih poškodbah pripravljen na vrnitev v slovenskem dresu, za povrh je prišla še poškodba Luke Ščuke, tudi Prepelič pa je zaradi osebnih razlogov zelo skromno odigral le tekmo s Švedsko.
Gotovo bi bilo s prisotnostjo le nekaterih manjkajočih lahko precej drugače, a to še zdaleč ni bil edini problem tokratne akcije. Redki izkušeni košarkarji - tako tisti, ki so prišli, še bolj pa tisti, ki niso - v tej pomlajeni četi brez dvoma lahko pogledajo proti sebi, ko iščejo krivce za dva zaporedna poraza. Če smo pošteni, je to Prepelič tudi storil in prevzel odgovornost za drugega.
Žal je jasno, da Slovenije še kar nekaj časa ne bomo videli v tisti najmočnejši zasedbi z Dončićem pa tudi Jaxsonom Hayesom, zato pa bo v drugem delu kvalifikacij za SP še toliko bolj ključno, da izkušeni člani reprezentance morda še zadnjič prevzamejo breme in odgovornost uspeha ter so tudi na parketu pravi mentorji za Joksimovića in druščino, ki bo – upa(j)mo – dolga leta tvorila jedro reprezentance okoli Dončića ter nekoč tudi brez zvezdnika Lakersov.
