Na startni rampi se je teorija spremenila v lov. Komisarji UCI so kolesarje ustavili tik pred nastopom in jim ukazovali, naj iz dresov odstranijo ledene nogavice. Prizor je bil skoraj absurden. Zunaj več kot 30 stopinj, telesa že pred dirko na robu pregrevanja, ekipe pa so v zadnjih minutah izgubljale eno najbolj prepoznavnih orožij proti vročini.
Ledena nogavica ni nobena znanstvena fantastika. Gre za povsem preprost trik, in sicer v kos tkanine se natlači led, kolesar pa si ga potisne za vrat ali pod dres, da telo čim dlje ostane hladno. V peklenskih razmerah to ni razkošje, ampak pomoč pri preživetju.
UCI cracks down on ice socks as the 🇫🇷 Tour de France heats up
— Domestique (@Domestique___) July 5, 2026
📰 https://t.co/fLoAgj1nKi
📸 Cor Vos pic.twitter.com/lvlMT7KUrj
Toda UCI je v Barceloni potegnil črto
Če led pod oprijetim kronometrskim dresom spremeni obliko telesa, lahko po njihovi razlagi vpliva tudi na aerodinamiko.
To ni več le borba z nogami
Pogačar, Vingegaard, Evenepoel in drugi se ne borijo več samo s svojim talentom, zmožnostmi in močjo, borijo se z vročino, pravilniki, komisarji in tanko mejo med dovoljeno pripravo ter prepovedanim trikom.
Čeprav Pogačarja v tej zgodbi nihče ni ujel pri kršitvi, pa je "hoče, noče" kot največje ime v središču te bitke. Njegova ekipa namreč tako kot vse druge, išče vsako malenkost, ki lahko v treh tednih pomeni razliko med svežino in zlomom. Včasih je to izbira obroča, včasih tlak v pnevmatikah, včasih pa navadna nogavica, polna ledu.
Največji paradoks?
Kolesarstvo hkrati priznava, da je vročina vse večja nevarnost. Govori se o ledenih jopičih, hladnih brisačah, senčnih conah, dodatni hidraciji in protokolih za zaščito kolesarjev. Toda ko se led znajde pod dresom, postane sumljiv.
Vse kaže, da Barcelona na tem Touru napoveduje "vojno" med vsako sekundo in vsako podrobnost. Komisarji so že prvi dan pogledali pod drese. Prišli so po hitrost, "tisti", ki pravila pišejo v klimatiziranih prostorih, pa so jim najprej vzeli led.
