Čeprav sam o tem ni želel govoriti oziroma je zagotavljal, da tudi nima kaj povedati, je jasno, da se v zakulisju dogaja marsikaj. Bolj ali manj ni pravega dvoma o tem, da se mu bo po tretji sezoni v moštvu Red Bull čas iztekel. Že zdaj vse stavijo na Remca Evenepoela in Floriana Lipowitza, imajo še nekaj dodatnih moči in Primoža sploh ne bodo vzeli na Tour. Da bi ga še kakšno sezono obdržali s kakšnimi drugačnimi nalogami s precej nižjo pogodbo, je ob tem zelo malo verjetno.
In logično. Za enega od povsem postranskih pomočnikov se ne zdi pravi kaliber, za etapne zmage še manj, kajti i za najtežje etape in za ravninske in za kronometer imajo pri Red Bullu druge kolesarje. Odpira se torej vprašanje, ali med ekipami, k vozijo glavne dirke, obstaja kdo, ki bi bil pripravljen vsaj na Giro ali na Vuelto poslati Rogliča kot bodisi prvega moža bodisi vsaj glavnega pomočnika. Predvsem tri moštva so jeseni o tem resno razmišljala, zdaj pa jih v tem pogledu mučijo resne skrbi.
Bolj ali manj jasno je, da bodo Lidl-Trek, Ineos in Movistar po koncu sezone delali tovrstne premike in vsi še vedno čakajo. Na eni strani potrditev, da Roglič zapušča Red Bull in želi nadaljevati na najvišji ravni, na drugi strani pa tudi informacijo o tem, ali se jim Primož sploh še zdi primeren za podpisovanje pogodbe in tako vlogo. Zanka je dvojna, kajti hkrati je vse manj jasno, kako razmišljajo pri Red Bullu in ali so ob trenutnem Primoževem stanju sploh še pripravljeni vztrajati pri namenu poslati Rogliča na Vuelto kot kapetana in mu omogočiti boj za rekordno peto zmago.
Jasno, svoje je naredil velik zaostanek in popolna nekonkurenčnost na dirki po Švici. Verjetno še večje skrbi pa povzroča nedeljska podoba na cestni dirki državnega prvenstva, kjer sta ga povsem deklasirala mladeniča iz moštva Bahrain Victorious Jakob Omrzel in novopečeni Slovenec Roman Ermakov. Novi državni prvak ruskega porekla je bil sploh videti kot svet zase in marsikdo je razglabljal, da na večdnevni dirki že proti njemu in Jakobu legendarni Rogla ne bi imel pravih možnosti, tudi če bi imel na voljo ekipo pomočnikov.
Morda so take ocene pretirane in prezgodnje, a treba jih je razumeti. Pri čemer pa sploh v luči Vuelte dodatno skrb predstavlja vročina, ki bi na jugu Španije utegnila biti primerljiva z nedeljsko. Že 36-letni Roglič je bil videti, kot da ima s tem dodatne težave, kolesarski navdušenci pa so hiteli poudarjati, da ga za 6 minut in pol ni premagal kdorkoli, temveč celo kolesar, ki je odrasel na rusko-finski meji na skrajnem severu in bi mu vožnja v takih razmerah tudi po več letih v srednji Evropi morala predstavljati hendikep. A so na njegovi strani leta in ta so do Primoža - kot do vseh nas - neusmiljena.
