Ko je v iskalniku omrežja X zapisano ime Tadeja Pogačarja, med občudovanjem njegove moči vedno pogosteje udarijo tudi komentarji, ki ne poznajo več zavor. Eden od uporabnikov je zapisal, da Slovencu ne verjame niti malo: "Drugim še nekako verjamem, tudi če so morda na meji – ne vem in iskreno mi je vseeno. Pogačarju pa ne verjamem niti malo. Od leta 2024 je nepremagljiv 365 dni na leto. Mislim, da so našli nekaj, zaradi česar je postal nepremagljiv. Dobesedno se je preobrazil."
Drugi pa je šel še dlje, in sicer je Pogačarjevo vožnjo primerjal z obdobjem Lancea Armstronga in zatrdil, da je celo Američan v cilj prihajal bolj izčrpan.
"Pogačar počne tisočkrat hujše stvari kot vsi nekdanji. Še noben dopiran kolesar ni več ur poganjal z zaprtimi usti, ne da bi kazal kakršnokoli utrujenost. Celo Armstrong je v cilj prihajal popolnoma izčrpan."
Brutalno? Zagotovo. Dokaz? Niti približno
Toda prav v času novih napadov na Pogačarja se je v ozadju Toura odprla bistveno resnejša tema. Pred 15. etapo so protidopinški nadzorniki Jonasa Vingegaarda testirali okoli druge ure zjutraj, Pogačarja pa približno ob petih. Nočne kontrole je predhodno odobril pariški sodnik, saj je testiranje zunaj običajnega časa med 6. in 23. uro dovoljeno le ob posebnih in utemeljenih razlogih. Kakšni konkretno so bili ti razlogi, pristojni niso javno razkrili.
In prav tu je prišlo pojasnilo, ki je precej pomembnejše od vseh komentarjev na družbenih omrežjih
Jonathan Vaughters, vodja ekipe EF Education–EasyPost in človek, ki je javno priznal svojo dopinško preteklost, je za Reuters pojasnil, da so testi ob drugi uri zjutraj eden najučinkovitejših načinov za odkrivanje mikrodoziranja EPO, rastnega hormona in testosterona. Dodal je, da bi bili ob takšnih kontrolah leta 2001 številni kolesarji suspendirani in bi se šport morda izognil četrt stoletja poznejših pretresov.
In, da bomo vse skupaj pravilno razumeli, je potrebno omeniti: Vaughters Pogačarja ni obtožil dopinga. Branil je način testiranja, ki kolesarjem posega v spanec, vendar nadzornikom omogoča prihod ravno v urah, ko naj bi bilo določene oblike mikrodoziranja najlažje skriti pred običajnimi dnevnimi kontrolami.
Pogačar pod najostrejšim možnim mikroskopom
Mednarodna agencija za testiranje ITA je pred Tourom izvedla več kot 360 kontrol zunaj tekmovanj, med samo dirko pa je načrtovala odvzem približno 600 vzorcev. Nosilec rumene majice in zmagovalec vsake etape sta avtomatično testirana, del vzorcev pa bo shranjen deset let, da jih bo mogoče ponovno analizirati z metodami, ki danes morda še ne obstajajo. Program vključuje biološki potni list, spremljanje gibanja rezultatov ter okrepljene preiskave steroidnega in endokrinega profila.
Sodni nalog za nočno kontrolo zato ni dokaz pozitivnega testa in še manj obsodba. V javno dostopnih podatkih, ki smo jih preverili, ITA ni objavila ugotovitve, da bi Pogačar kršil protidopinška pravila. Agencija rezultatov posameznih kontrol praviloma niti ne razkriva, dokler ne zazna morebitne kršitve, zaradi katere bi bil potreben uradni postopek.
Pogačar je dejal, da sprejema testiranja, če so potrebna za dokazovanje čistega športa, toda prihod nadzornikov k Vingegaardu ob dveh zjutraj je označil za nečloveškega. Sam je po kontroli ob petih povedal, da je tisto noč spal približno štiri ure. Tudi združenje profesionalnih kolesarjev CPA je opozorilo, da sta spanec in regeneracija neposredno povezana z zdravjem ter varnostjo kolesarjev.
Ni nepremagljiv – je pa še vedno v rumenem
Trditev z X, da je Pogačar "nepremagljiv 365 dni na leto", pade že ob pogledu na zadnjo etapo. Na 15. etapi ga je v ciljnem obračunu premagal Remco Evenepoel, Slovenec pa je zasedel drugo mesto. Kljub temu je ohranil rumeno majico in vodstvo v skupnem seštevku Toura.
Njegova dominacija je seveda resnična. Uradna statistika ekipe UAE Team Emirates–XRG razkriva niz velikih zmag v sezoni 2026, med drugim na Strade Bianche, Milano–Sanremu, Dirki po Flandriji in Liège–Bastogne–Liège, temu pa je dodal še etapne zmage na Touru.
Toda izjemni rezultati, zaprta usta med vzponom, manj potenja ali miren izraz na obrazu niso laboratorijski izvid. Že po sanjski sezoni 2024 je Pogačar v uradnem pogovoru za UCI napredek pojasnjeval z več manjšimi spremembami v treningu, prehrani, izkušnjah in zrelosti – ne z enim čudežnim razlogom, zaradi katerega naj bi se nenadoma "preobrazil".
Kolesarstvo si je zaradi svoje preteklosti nezaupanje ustvarilo samo. Zato mora Pogačar živeti pod mikroskopom, pod katerim prejšnje generacije niso bile niti približno tako pogosto. Toda meja mora ostati jasna: mogoče je postavljati vprašanja, ni pa mogoče komentarja o zaprtih ustih spremeniti v dokaz dopinga.