Agencija za varnost prometa z novo preventivno akcijo: Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj

Neprilagojena hitrost je še vedno med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Agencija za varnost prometa v sodelovanju s Policijo danes začenja z evropsko usklajeno nacionalno preventivno akcijo Hitrost, ki bo potekala do 27. marca 2022, maraton nadzora hitrosti pa bo v skorajda vseh državah Evropske unije potekal v četrtek, 24. marca 2022. Agencija je pripravila novo široko medijsko kampanjo »NAJHITREJŠI VČASIH NE PRIDEJO NA CILJ«, s katero želi javnost opozoriti na pomen prilagojene hitrosti voznim razmeram, na ustrezno varnostno razdaljo in zaviralno pot. Lani je bilo zaradi neprilagojene hitrosti zabeleženih 2.982 prometnih nesreč, kar je šest odstotkov več, kot 2020 (2.813). A zelo zaskrbljujoče so najhujše posledice teh prometnih nesreč – lani je namreč zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 49 oseb, enako kot v predkovidnem letu 2019 in kar 81 % več kot leta 2020 (27). Med njimi je bilo največ voznikov osebnih avtomobilov (15) in voznikov motornih koles (14). Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč so bili vozniki osebnega avtomobila. Sledijo kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se delež kolesarjev povečuje, iz 7 % na 12 % v zadnjem 5-letnem obdobju.

Največ smrtnih prometnih nesreč je zaradi neprilagojene hitrosti ob koncu tedna, lani je kar 20 oseb umrlo v soboto ali nedeljo, kar je največ v zadnjem 5-letnem obdobju. Kar 18 od 49 oseb je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo med 20. uro zvečer in 1. uro zjutraj. Mladi vozniki v starosti 18-24 let povzročijo skoraj štirikrat več prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti kot vozniki v starosti 65 let in več.

Lani je Policija ugotovila kar 124.421 kršitev cestnoprometnih predpisov s področja hitrosti, ki sicer predstavljajo približno tretjino vseh ugotovljenih kršitev. Policija bo tako v času akcije po vsej Sloveniji izvajala poostren nadzor hitrosti »SPEED«, ki je mednarodno usklajen in se bo izvajal na območju celotne Evrope ter ga organizira Evropska zveza prometnih policij ROADPOL. Agencija in Policija znova opozarjata: »Hitreje kot vozite, siloviteje boste trčili, kar lahko pomeni razliko med hudo prometno nesrečo in lahkim trčenjem. Dosledno upoštevajte vse omejitve hitrosti in jih prilagajajte razmeram na cesti.«

Na novinarski konferenci je direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar, univ. dipl. inž. str. izpostavil: Številni dejavniki, ki so povezani z objestno, tvegano in neprilagojeno vožnjo, povečajo nevarnost za nastanek prometne nesreče. Zaradi neprilagojene hitrosti smo lani zabeležili skoraj 3.000 prometnih nesreč. Višje kot so hitrosti, praviloma težje so posledice prometnih nesreč. Lani je bilo 49 smrtnih žrtev, toliko, kot v predkovidnem letu 2019. Agencija za varnost prometa je zato pripravila novo široko medijsko kampanjo »NAJHITREJŠI VČASIH NE PRIDEJO NA CILJ«, s katero želi javnost opozoriti na pomen prilagojene hitrosti voznim razmeram, varnostne razdalje in zaviralne poti. Slovensko javnost pozivamo, naj z umirjeno vožnjo vsakdo prispeva k varnim potem za vse udeležence. Omejitve hitrosti so namenjene za našo lastno varnost. Zmerno in odgovorno vozite zato, ker se objestna vožnja lahko konča usodno, ne zato, da vas ne doleti kazen.«

Robert VEHOVEC iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, je opozoril: »Še posebej bi radi izpostavili četrtek, 24. 3. 2022, ko vozniki v Sloveniji in praktično vseh državah EU lahko pričakujejo maraton nadzora hitrosti. Načrtujemo, da bomo delovali na okoli 600 lokacijah, v nadzor pa bomo vključili vsa tehnična sredstva, ki jih imamo na voljo. Tako kot je praksa že zadnjih nekaj let, bo slovenska policija tudi tokrat objavila lokacije, na katerih bomo delovali, na ta način pa želimo pokazati, da želimo delovati predvsem preventivno ter z željo, da vozniki z umirjeno ter defenzivno vožnjo pripomorejo k varnejšim cestam.

Voznike in vse udeležence v cestnem prometu bi zato še enkrat več opomnili na to, da smo za dobro prometno varnost odgovorni vsi skupaj in sicer predvsem tako, da se odgovorno obnašamo v prometu – odgovorno ravnanje pa se zagotovo začne z vožnjo v skladu s predpisi in omejitvami hitrosti, zato poziv vsem, da se nam pridružijo v naših naporih, da letošnje leto naredimo korak k bolj varnim cestam.«

Anamaria HREN, mag. inž. prom., vodja Sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa, AVP, je dejala: »Delež neprilagojene hitrosti med vsemi smrtnimi prometnimi nesrečami znaša kar 39 %, kar je še enkrat več kot pri vseh prometnih nesrečah. Mladi od 18 do 24 let so statistično precej bolj rizični kot starejši vozniki motornih vozil (65+), saj povzročijo skoraj 4 x več prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. V letu 2021 pa so največ smrtnih prometnih nesreč povzročili povzročitelji iz starostne skupine med 45. in 54. letom starosti. V zadnjem 9-letnem obdobju ostaja neprilagojena hitrost ključen vzrok za smrtne prometne nesreče. V obdobju 2013-2021 je zaradi tega vzroka na slovenskih cestah življenje izgubilo za kar 7 polnih avtobusov ljudi oziroma 356 oseb. Še veliko več pa jih ostalo hudo poškodovanih, zaznamovanih za vse življenje, zaradi česar trpijo le ne sami, temveč tudi njihovi bližnji in prijatelji.«

Neprilagojena hitrost v 9 letih terjala 356 smrtnih žrtev
Med 1. januarjem in 11. marcem letos se je po trenutno dostopnih začasnih podatkih na slovenskih cestah zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 480 prometnih nesreč. Dve osebi sta v teh prometnih nesrečah izgubili življenje, 24 je bilo hudo, kar 197 pa lažje poškodovanih.

V zadnjem 9-letnem obdobju ostaja neprilagojena hitrost ključen vzrok za smrtne prometne nesreče. V obdobju 2013-2021 je zaradi tega vzroka na slovenskih cestah življenje izgubilo za kar 7 polnih avtobusov ljudi oziroma 356 oseb. Še veliko več pa jih ostalo hudo poškodovanih, v zadnjem petletnem obdobju (2017-2021) kar 1.382.

Število hudo telesno poškodovanih (291 oseb) se je v letu 2021 povečalo za 14 % v primerjavi z letom poprej, število lažje telesno poškodovanih (1.427 oseb) pa se je povečalo za 9 %.

Največ povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč v starosti med 45 in 54 let
Med povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti v lanskem letu izstopata starostni skupini od 18-24 let in od 25-34 let. Udeleženci iz teh dveh starostnih skupin so povzročili skoraj polovico, kar 1.295 vseh prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. Največ smrtnih prometnih nesreč, je bilo zaradi povzročiteljev starostne skupine od 45-54 let (13 umrlih) in od 25-34 let (10 umrlih). Resno skrb vzbuja dejstvo, sta vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost pogosta in žal vse prevečkrat usodna kombinacija prometnih nesreč. Lani se je od 1.513 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, 535 pripetilo zaradi neprilagojene hitrosti, delež torej znaša dobro tretjino.

V letu 2021 je Policija ugotovila 124.421 kršitev cestnoprometnih predpisov s področja hitrosti, ki sicer predstavljajo približno tretjino vseh ugotovljenih kršitev (425.290 vseh kršitev). Leta 2020 je bilo kršitev s področja hitrosti 116.379.

Ob koncih tedna in ponoči največ smrtnih žrtev zaradi neprilagojene hitrosti
Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi neprilagojene hitrosti se zgodi ob koncih tedna, lani je kar 20 oseb umrlo v soboto ali nedeljo, kar je največ v zadnjem 5-letnem obdobju. Kar 18 od 49 oseb je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo med 20. zvečer in 1. uro zjutraj. Preplet dejavnikov za najbolj usodne posledice je več kot očiten: alkohol, neprilagojena hitrost, konec tedna in nočne ure.

Podatki iz zadnjih treh let razkrivajo, da se približno tretjina vseh prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi neprilagojene hitrosti, zgodi v nočnem času. Približno enako razmerje v času nastanka prometne nesreče (dan/noč) je tudi v primeru smrtnih prometnih nesreč, saj se jih tretjina zgodi v nočnem času.

Tunelski vid in hitrost vožnje
Med vožnjo moramo zaznati čim več podrobnosti na cesti in okrog nje. S povečanjem hitrosti se voznikovo vidno polje zožuje – to privede do t. i. tunelskega vida. Čim hitreje vozimo, tem dalje izpred vozila usmerjamo pogled, ožje je naše vidno polje. Zato težje zaznamo ali sploh ne zaznamo dogajanja ob cesti, kolesarjev, pešcev, ki želijo prečkati vozišče, morebitnih vključevanj z bočnih cest oziroma ne predvidimo dogodka, ki bi ga pri manjši hitrosti sicer lahko. Zapomnimo si: če vozimo s prilagojeno hitrostjo in smo pozorni na dogajanje tudi daleč pred svojim vozilom, lahko pravočasno zaznamo prometno ureditev in dogodke ter predvidimo njihov potek in ustrezno ter varno reagiramo.

Nižja hitrost lahko pomeni ločnico med življenjem in smrtjo
Na podlagi statističnih podatkov je dokazano, da je v primeru trka vozila v pešca ali kolesarja pri 30 km/h, tveganje za smrtne ali hude poškodbe pešca relativno majhno (10 %). Pri višjih hitrostih se tveganje izrazito poveča. Trk avtomobila pri hitrosti 50 km/h v pešca je enak padcu z višine 9,8 m. Pri hitrosti vozila s 60 km/h je verjetnost preživetja pešca samo še 10 %, tveganje za smrt pa kar 90 %. Omejitve hitrosti v naseljih, območjih umirjenega prometa in območjih omejene hitrosti so namenjene predvsem zaščiti ranljivejših udeležencev v prometu (pešci, kolesarji).

Agencija za varnost prometa in Policija svetujeta:
• v naseljih bodite pozorni na ranljivejše udeležence, pešce in kolesarje ter upoštevajte omejitev hitrosti;
• zmanjšajte hitrost vožnje v bližini otroških igrišč, šol in vrtcev, domov za starejše ter pred prehodi za pešce;
• na regionalnih cestah in pri zavijanju oz. vključevanju dodatno preverite, ali se ne približuje motorist oz. drugo vozilo;
• ohranjajte ustrezno varnostno razdaljo, da se lahko pravočasno ustavite;
• v slabših pogojih vožnje, v mraku, megli, močnih nalivih, zmanjšajte hitrost zaradi slabe vidljivosti in dejstva, da se na mokri podlagi zavorna pot podaljšuje;
• čeprav se vam mudi, ne vozite prehitro, raje sporočite, da boste prišli kasneje.