Za slovensko moško reprezentanco v smučarskih skokih se je olimpijska zima začela sanjsko. Če so Slovenci v zadnjih letih na začetku sezone največkrat še iskali pravo formo in zaostajali za najbolj vročimi skakalci, so tokrat tekmeci tisti, ki ostajajo korak zadaj.
Z drugim mestom in zmago v Falunu je rumeno majico oblekel Anže Lanišek, ki je na najvišjo stopničko skočil tudi na edini tekmi v finski Ruki. Domžalčan tekme v Wisli tako pričakuje kot prvi skakalec zime (356 točk), v skupnem seštevku pa mu je najbližje Domen Prevc, ki zaostaja za 86 točk. Na tretjem mestu je Japonec Rjoju Kobajaši, prednost Laniška pred njim znaša 90 točk.
Zraven tudi z napakami
"V Lillehamerju je bil obetaven že prvi prosti trening. Potem na tekmah so se še pojavljale nekatere grobe napake, ampak kljub temu sem se zavedal, da sem še vedno nekje zraven, blizu. Zaradi teh napak je bil slabši tudi doskok, v drugem delu sem ostajal nekoliko zadaj, a sem se zavedal – če sem zraven s temi napakami, potem so to sladke skrbi. Na meni je bilo, da ostanem osredotočen, da negujem telo in občutke. Da vse to stopnjujem do naslednjih tekem," je ob vrnitvi s skandinavske 'turneje' razlagal Prevc.
Na Norveškem je kazalo, da bo v uvodnem delu sezone glavni adut slovenske reprezentance pristal je na četrtem in drugem mestu. V Falunu je imel nekaj težav s srednjo skakalnico, tekmo je končal na 13. mestu. Na Švedskem je utrpel tudi grd padec, a se je ekspresno vrnil med najboljše.
"Naredil sem klasično slovensko 'foro' – če kaj boli, potisneš nekam nazaj. Ko sem padel, sem se zavedal, da je popoldne tekma. Še cel dan me je držal adrenalin. Dokler nismo odpotovali v Ruko, sploh nisem vedel, da me kaj boli. Potem se začel čutiti ramo, rane so se zagnojile. Vseeno sem dovolj hitro okreval, da sem lahko tekmoval že na Finskem. Telesno zaenkrat ni posledic. Če skrbiš zase, kar je naša primarna naloga, se telo pri naših letih hitro spravi v red. Seveda mora biti tudi podlaga dobra, prava prehrana, da je kri dobra, da ima telo od kje črpati," pravi varovanec Roberta Hrgote.
Na Poljskem spet pravo vzdušje
Glavni trener slovenske reprezentance ima zaenkrat skoraj izključno sladke skrbi. Kaj o konkurenci znotraj ekipe meni svetovni rekorder?
"Dobro je imeti nekoga, ki te nekako drži v napetosti in te brca v rit. Ampak na koncu si še vedno ti sam sebi glavni nasprotnik. Brcati moraš predvsem sam sebe, nadzirati svoje nevrone. Če to znaš in vsak dan premagaš sam sebe, potem je to vse, kar rabiš. Pri skakalcih je tako, da v trenutku, ko ti stopi v glavo ego in začneš razmišljati, da si najboljši, te hitro kaj udari po glavi. Ker izgubljaš preveč energije s tem. Ohranjati fokus in delati na sebi iz dneva v dan, to je prava pot," opozarja Prevc.
Naslednja postojanka svetovnega pokala je poljska Wisla, ki bo med četrtkom in nedeljo gostila po dve posamični tekmi v ženski in moški kategoriji.
"V Wisli je bilo zame že od – do. Od zelo ljubih stvari do neljubih. Upam, da bo zdaj spet na vrsti prva. Da bo to lep vikend, predvsem pa da se normalizira tempo svetovnega pokala. Tudi vzdušje bo spet tisto pravo," se obiska legendarne skakalnice Malinka veseli 26-letnik.
