Najboljšega kolesarja na svetu je na neki družabni prireditvi za rokav pocukala simpatična novinarka uglednega belgijskega športnega portala Sporza.be. Postavila mu je nekaj zabavnih, trivialnih vprašanj, denimo, kateri vonj ga v trenutku osreči. “Urškin vonj,” je sramežljivo odgovoril Tadej in poskrbel, da se je njegova sogovornica skorja stopila.
No, zanimiv, precej nepričakovan odgovor je podal na vprašanje: če bi se lahko zjutraj prebudil in v trenutku postal najboljši na svetu v nekem športu (ki ni kolesarstvo, ker v njem pač že je najboljši), kateri šport bi to bil.
Tadej je kot iz topa izstrelil, da tek na smučeh. Ne bi se torej grebel za denarjem, počel bi tisto, kar poleg kolesarjenja počne najraje, in to je očitno šport, v katerem je svojčas blestela Petra Majdič.
Kar je seveda razumljivo, saj je s svojim najljubšim športom, ki je hkrati njegova sanjska služba, zaslužil že dovolj, da je preskrbljen. Glede na to, da ima po pogodbi z UAE Emirates osem milijonov evrov letne plače, potemtakem na računu že več deset milijonov evrov, je logično, da ga denar ne zanima.
Kot najboljši smučarski tekač na svetu svojega premoženja namreč ne bi kdovekako oplemenitil, vsaj ne v primerjavi z drugimi šport(n)i(ki).
Norvežan Johannes Klæbo, daleč najboljši smučarski tekač na svetu, ki v svojem fohu zasluži daleč, daleč, daleč največ denarja, je z nagradami v prejšnji sezoni zaslužil cca. 300 tisoč evrov. Približno toliko kot osvajalec svetovnega pokala v smučarskih skokih Daniel Tschofenig.
Že alpski smučar Marco Odermatt je pospravil čez prst petkrat več, da ne govorimo o plačah v formuli 1, kjer Max Verstappen zasluži 50+ milijonov evrov, ali moštvenih športih.
Tudi Luka Dončić samo s plačo po pogodbi, ki mu jo od prestopa iz Dallasa izplačujejo pri LA Lakers, na bančni račum prejema okvirno 50 milijonov letno in je med najbolje plačanimi v ligi ter najboljšimi na svetu.
Benjamin Šeško to še ni, pa v Manchestru vseeno pridela približno 10 milijonov na leto. Jan Oblak pa kot eden najboljših vratarjev na svetu v Madridu še enkrat toliko. S plačami najbolje plačanih nogometašev na svetu se vseeno ne moreta primerjati – plačo Cristiana Ronalda v Savdski Arabiji ocenjujejo na 180 milijonov letno.
Takšne oziroma še višje zneske bi v nogometu služil tudi nekdo, ki bi bil tako dominanten, kot je v kolesarstvu Tadej Pogačar. Ampak Pogi raje, kot kopiči milijone, dela tisto, v čemer uživa. On bi tekel na smučeh. Ob tem ko bi kolesaril.