Lorenzijeva se je smrtno ponesrečila 29. oktobra 2024, potem ko je utrpela hude poškodbe med treningom na smučišču Grawand G1 na ledeniku Schnalstaler na Južnem Tirolskem. Njena smrt je šokirala, saj je bila vzhajajoča zvezda italijanskega smučanja.
Javni tožilec Igor Secco je februarja 2025 ponovno odprl primer, potem ko je Lorenzijeva družina predložila poročili dveh zasebnih izvedencev – enega medicinskega in enega tehničnega – katerih sklepi so bili v nasprotju s prvotnimi ugotovitvami.
Zdravnik Roberto Testi, direktor sodne medicine v Torinu, je zavrnil prvotno trditev, da je Lorenzi umrla zaradi poškodb obraza ob padcu naprej. Njegova analiza je ugotovila hudo poškodbo prsnega koša zaradi udarca od zadaj, ki je povzročila pnevmotoraks in srčni zastoj. Dejal je, da vzorec poškodb izključuje padec z obrazom naprej.
Tehnični strokovnjak Ernesto Rigoni je ugotovil, da je Lorenzi zadel dvignjen rob, ki ga je pustila snežna freza. Trdil je, da bi lahko ustrezni varnostni ukrepi ali mreža za zaščito pred snegom preprečile smrt. Teh zaščit na progi ni bilo.
Vidni dokazi in strokovni pregled
Spletna kamera smučišča, ki je delovala v desetminutnih intervalih, je tistega dne posnela progo. Posnetek 28. oktobra ob 10.10 – približno 20 minut po nesreči – prikazuje dvignjen snežni rob še vedno na mestu.
Za rekonstrukcijo dogodkov je sodnik za predhodne preiskave imenoval dva neodvisna izvedenca: Roberta Nizzija, specialista za upravljanje varnosti na progah, in dr. Maria Domenica Gulisana, sodnega zdravnika. Ugotovili bodo, ali je bila Lorenzijeva smrt posledica prvega padca ali sekundarnega trka z nezaščitenim snežnim robom in ali bi lahko strožji varnostni ukrepi spremenili izid.
Uboj iz malomarnosti
Tožilec bo zahteval sojenje za Lukasa Tumlerja, vodji varnosti na smučišču in za Angela Weissa, enega od trenerjev Lorenzije. Oba bo obtožil uboja iz malomarnosti. Preiskovalci so od Italijanske smučarske zveze Fisi zahtevali tudi videoposnetke, dokumente in zapise o treningih v podporo preiskavi.
Napake v prvotni preiskavi
Odvetniki družine Lorenzi so v prvi preiskavi izpostavili več pomembnih nedoslednosti. Dejali so, da uradniki niso zaslišali pomočnika trenerja, da so izpustili obdukcijo in da kraja nesreče niso dokumentirali. Dodali so, da preiskovalci nikoli niso zasegli videoposnetka treninga Lorenzijeve. Sprva je bilo mnenje, da posnetek ne obstaja, vendar se je to izkazalo za napačno. Uradniki so primer zaključili v 24 urah, s čimer so pregled končali, preden so se pojavili ključni dokazi.
Ko je družina nekaj mesecev pozneje našla videoposnetek, ga je februarja 2025 predložila tožilstvu. Ta posnetek je sprožil ponovno kazensko preiskavo.
Družinsko poslanstvo
Po smrti hčerke sta Lorenzijeva starša ustanovila fundacijo Matilde Lorenzi. Fundacija financira raziskave in inovacije, ki izboljšujejo varnost smučarskih tekem. 31. oktobra letos je organizacija izvedla dobrodelno dražbo, na kateri so zbrali na tisoče evrov za raziskave varnosti na smučiščih.
Ponovno odprt primer sledi še eni nedavni tragediji – smrti italijanskega smukača Mattea Franzosa, ki se je septembra letos med treningom v La Parvi v Čilu smrtno ponesrečil.
Oba incidenta sta ponovno sprožila pritisk na smučarske zveze, da uveljavijo strožje standarde varnosti na smučiščih, poostrijo preglede homologacije in učinkoviteje zaščitijo športnike.
Če tožilstvo dokaže malomarnost, bi lahko primer sprožil obsežne reforme v načinu upravljanja in odobritve vadbenih okolij.
