Posebej je ni treba predstavljati. Janica Kostelić je najboljša hrvaška športnica vseh časov in ena od najboljših smučark v zgodovini tega športa. Število lovorik je impresivno – šest olimpijskih medalj (štiri zlate, dve srebrni), pet naslovov svetovne prvakinje, trije veliki kristalni globusi, sedem malih. Povrhu ji je vse to uspelo do 24. leta starosti, ko je presenetljivo oznanila konec bleščeče kariere.
Ni je 'naredil' sistem, Janica je bila družinski projekt. Tako kot njen brat Ivica. Treniral ju je oče Ante. Popularni Gips. Slepo sta mu zaupala. Tudi glede načina treninga, ob katerem so se nekateri zgražali, ga obsojali. Češ, da je bil preveč surov, okruten. Da je bil tiran, ki si je 'podjarmil' svoja otroka in ju prisilil, da sta žrtvovala otroštvo, da je lahko ustvaril prvaka.
Je bil res takšen? Vse od takrat, ko se je umaknila z belih strmin, se Janica Kostelić več ali manj izogiba medijev, nedavno pa je vendarle sprejela vabilo za gostovanje v oddaji (Ne)uspeh prvakov na TV Arena Sport pri Slavenu Biliću. In nekdanji odlični nogometni branilec in hrvaški reprezentant ter aktualni trener je sogovornico soočil tudi z očetovo 'okrutnostjo'.
"To je stvar perspektive. Če bi morala trenirati kot ostali, bi odnehala, na tak način se ne bi ukvarjala s smučanjem. To je monotono, dolgočasno. In vsak dan isto. Meni je bil vsak trening z očetom zabaven. Ker nikoli ni bil enak in nikoli mi ni bilo dolgočasno trenirati. V fitnesu ne vidim nič zanimivega. Vse mi je isto in dolgočasno. Tudi danes obožujem skakati z visokih sten. Za nekatere je to ekstremno. Zame je ekstremno osem ur sedeti na stolu. Moj karakter za funkcioniranje s trenerjem ni bil najbolj enostaven. Imam neka svoja stališče in vizije. Poznam se in vem, česa sem sposobna in na kakšen način to narediti. Če spoznam, da mi nekaj ne ustreza, tega ne želim narediti. To je težko izvedljivo, ko ti trener ni oče. On edini lahko sprejme vse tvoje muhe. Vsak drug resen trener bi me za kakšno malenkost kaznoval, oče me ni nikoli. Nikoli. To mi je pri njemu kul. Ko mi je rekel, da moram narediti deset ponovitev določene vaje, jih nikoli ni štel in gledal, ali jih izvajam na pravilen način. Z bratom nama je pustil, da sama zaključiva, zakaj delamo, kar delamo. 'Janičko, če ti rečem, da narediš 10 nečesa, je od tebe odvisno, ali boš naredila 9 ali 12 ponovitev. Ker tega ne delaš zame, delaš zase. Če jih narediš 9, nisi vzela meni, vzela si sebi.' Resnici na ljubo moram priznati, da sem včasih znala malce 'ukrasti', Ivica nikoli. On bi šel tudi do 12,. če je treba. Ne, treniranje z očetom mi nikoli ni predstavljalo težave. Imeli smo specifične vaje – težke, ampak zabavne. Moj problem so bili treningi poleti, a le zato, ker je bilo vroče," je svoje videnje razkrila Janica Kostelić.
