Trenerski poti dveh slovenskih legend, rekorderja po številu nastopov za reprezentanco in donedavnega strelskega kralja Slovenije, sta precej različni. Če je Uroš Zorman po opravljeni ‘praksi’ pri Talantu Dujšebajevu v Kielcah uspešno diplomiral pri trebanjskem Trimu, vmes postal selektor Slovenije in zdaj zagrizel v ambiciozen projekt Slovana, je Luka Žvižej zaenkrat stopil na kar nekaj trnjev. Že začetek je bil – ne po njegovi krivdi – (pre)težak. Ko je šlo spomladi leta 2021 v Zlatorogu vse k vragu in se je moral posloviti Tomaž Ocvirk, so v celjskem klubu vrgli v ogenj, ne vodo, kajti iz tiste situacije preprosto več ni bilo mogoče izplavati, svojega dolgoletnega kapetana, ki je pred tem nabiral izkušnje kot trener mladinske ekipe in Ocvirkov pomočnik. Čudež mu ni uspel, Celje je prepustilo prestol velenjskemu Gorenju in Žvižej se je moral posloviti. V Mariboru, kjer je nadaljeval, je delal dobro, a je klub drvel proti prepadu, zato česa vidnejšega niti ni mogel doseči. Podobno kot ne v Avstriji, pri Bärnbach/Köflachu, kjer je deloval do lanskega novembra. Odtlej je brez kluba.
Ko se je po vrnitvi z olimpijskih iger na instagramu zahvalil ekipi Slovenije za to izkušnjo in zapisal nekaj v smislu, da zdaj pa proti naslednjim izzivom, smo pomislili, da ima za nas kakšne konkretnejše novice o prihodnosti.
