V senci sprva Dragana Gajića in starejšega brata Gašperja Marguča, kasneje pa Blaža Janca in Domna Novaka (vmes tudi Maria Šoštarića) je bil Gal Marguč tam nekje na obrobju radarjev slovenskih selektorjev vselej označen kot kandidat za prihodnost. A leta so minevala in danes je ta leta 1996 rojeni desnokrilni rokometaš ob debitantu Urošu Knavsu kar naenkrat najstarejši v reprezentanci. »Tudi sam sem hitro opazil, da sem med najstarejšimi, ampak še vedno smo tu v glavnem igralci, ki v preteklosti nismo bili dosti zraven. Tako da smo približno vsi v podobnem položaju, reprezentančno bolj ali manj neizkušeni. Ampak meni ni problem kakorkoli pomagati ekipi. Z največjim veseljem. Tu smo, da igramo za Slovenijo in čim bolje izkoristimo priložnost, ki nam jo je ponudil selektor. Verjamem, da bomo dali vse, kar imamo,« je ob svojem drugem zaporednem prihodu na reprezentančni zbor – v ekipi je bil že na marčevski akciji z Makedonijo, ko je njegova statistika ostala prazna – povedal Gal Marguč.
Ne bi ga bilo treba spraševati, kaj pričakuje od zadnjih dveh tekem v kvalifikacijah za Euro 2026, sredino (18.00) v Litvi in nedeljsko (18.00) z Estonijo v celjskem Golovcu. »Zagotovo gremo po dve zmagi. Tekma v Litvi pride hitro, po le treh treningih, in ker nas je veliko novih, moramo čim bolje osvojiti akcije in selektorjeve zamisli. Verjamem, da bo predvsem energija tista, ki nas bo zlasti na prvi tekmi povezala. Rezultat pa bo pokazal svoje,« je razmišljal član Nexeja iz Našic, ki je prišel dobro razpoložen po remiju v Zagrebu v zadnjem krogu končnice, ki je danes odnesel zagrebškega trenerja Velimirja Petkovića. Na papirju pred boji za prvaka na Hrvaškem tako ostaja vse odprto – Nexe ima eno točko, Zagreb tri, prvak bo tisti, ki na medsebojnih tekmah prvi pride do šestih točk –, no, v realnosti je najbrž malo drugače. »Bili smo že dvakrat v tej sezoni zelo blizu, obakrat smo si rekli, da smo na lastnih napakah zapravljali točke. Kolikor je vedno govora, da so krivi sodniki, smo imeli svoje priložnosti. Odmislili smo vse obstranske stvari in res odigrali na vrhunski ravni, tako da smo zasluženo vzeli to zgodovinsko točko za Našice, prvič v zgodovini smo nekaj odnesli iz Zagreba, tako da gremo lahko z optimizmom v naslednji dve tekmi,« se je za hip dotaknil svoje službe na Hrvaškem. Morda bolje rečeno – zadnjih nekaj tednov v tej službi ...
Naše neuradne, a zanesljive informacije pravijo, da se bo po sezoni vrnil v Slovenijo. Vendar ne v Celje, temveč tako kot Tadej Kljun in Staš Skube v Slovan. Zato smo Gala spravili kar malce v zadrego, ko smo ga pobarali, za koga bo navijal v zaključnih bojih slovenskega prvenstva. Celje je pač njegov domači klub, a v primeru osvojitve naslova Slovana bi lahko upal na igranje v ligi prvakov v naslednji sezoni. O čemer pa še ne more govoriti, saj posel ni uradno zapečaten. »Hja, bom z zanimanjem spremljal, kako se bo razpletlo. Pa naj ostane pri tem (smeh),« se je nasmehnil Gal Marguč in, ko smo že ugasnili mikrofon, za nami zaklical, da bo kot vedno privoščil svojemu mlajšemu bratu Maiu Marguču. Dokler ne postane njegov nasprotnik na slovenskih igriščih, če lahko dodamo mi …
