»Projekti, kakršna sta Slovanov in Trimov, so zelo dobrodošli. Seveda ne smemo pozabiti Gorenja in Celja. Upam, da to ni le muha enodnevnica, ker slej ko prej se bomo vrnili v Slovenijo. In zagotovo se je lepše vrniti v takšne projekte,« nam je na začetku letošnje sezone, kmalu po operaciji svojega huje poškodovanega kolena dejal Staš Skube. Takrat smo ga spomnili na njegove besede, ki jih je večkrat izrekel v času svojega ducat let dolgega popotovanja po tujini od Szegeda prek Skopja, kjer je osvojil naslov evropskega prvaka, in beloruskega Bresta do Montpellierja, od katerega se bo poleti poslovil po treh sezonah: da je njegova želja vrnitev v Trebnje, kjer bi nato končal svojo bogato kariero. »Pri meni so vedno odprta vsa vrata. Moje želje so, kakršne so, ampak želje se ne uresničijo vedno. Zagotovo si želim zaključiti v Sloveniji, če se bo dalo v Trebnjem. Če pa bo v igri še kakšen večji, boljši projekt, pa se ne bi branil,« nam je odvrnil.
Trenutek za vrnitev k Trimu, kjer se je vse začelo, se zdi kar pravšnji. Stašu, ki bo novembra dopolnil 36 let, se pogodba z Montpellierjem poleti izteče, nove ne bo dobil, v Trebnjem pa s prihodom Branka Tamšeta kažejo resne ambicije. Mimogrede, Velenjčan je ravno v četrtek podpisal pogodbo s klubom z Dolenjske, tako da je ta posel zdaj zapečaten.
Se mu bo torej pridružil tudi mlajši od bratov Skube? Kot slišimo – ne. Naše neuradne informacije pravijo, da je sijajnega organizatorja igre, ki se je medtem vrnil na igrišča in prejšnji teden zablestel s petimi zadetki ob zmagi Montpellirja s 30:29 na prvi četrtfinalni tekmi evropske lige v Portu, prepričal neki drugi projekt. Slovanov. Ali je s trenerjem Urošem Zormanom, morda (neuradno) bodočim športnim direktorjem Juretom Dolencem, dosegel le načelni dogovor ali tudi že kaj podpisal, ne vemo. Slišimo pa, da je zadeva resna. Prišel bi/bo kot neposredna zamenjava za Jako Malusa, ki se bo po letu dni igranja v domovini znova preselil na tuje, okrepil bo skopski Vardar.
Kakorkoli se bo zgodba s Skubetom razpletla, slovanovci na tržnici kažejo resne ambicije za naslednjo sezono, v kateri si več kot očitno želijo vrniti ligo prvakov v Slovenijo. A najprej bodo morali opraviti zadano v letošnji, beri, osvojiti naslov državnega prvaka. Po zmagi v Velenju minuli konec tedna z 32:28 in porazu Trima s Celjem (26:30) je že jasno, da se bodo Ljubljančani za finale po reprezentančni akciji (še prej sredinim zadnjim krogom drugega dela tekmovanja) udarili s Trebanjci, Celjani pa z Velenjčani.
Staš Skube je namreč le eden od (nekdanjih/občasnih/aktualnih) reprezentantov Slovenije v koloni pred vhodnimi vrati Kodeljevega. Da iz Našic pride Gal Marguč, že nekaj časa čivkajo vrabci na vejah, dogovorjen naj bi bil tudi prihod Tadeja Kljuna, ki bo na desni strani zunanje vrste kot kaže nasledil Jureta Dolenca. A tu se Slovan ne bo ustavil, sploh če po pokalnem osvoji naslov državnega prvaka. Vid Miklavec denimo ne skriva želje po selitvi iz Trebnjega v Ljubljano, Uroš Zorman pa ne naklonjenosti do svojega nekdanjega varovanca iz Trima. No, dolga bo zagotovo tudi vrsta na izhodnih vratih, ne nazadnje se pod Zormanovo streho za minute na prvoligaških igriščih v tej sezoni poteguje kar 25 rokometašev.
Toliko, kot Aleš Pajović nima na voljo profesionalcev v celotni Avstriji, če se malo pošalimo. No, za trenerja Flensburga teh skrbi v bodoče ne bo več. Prihajajoča akcija – zaključna v kvalifikacijah za prihajajoči Euro 2026 – s tekmama proti Turčiji v gosteh (7. maja) in Švici doma (11. maja) bo Pajova zadnja v vlogi selektorja avstrijske reprezentance. Potem ga bo na selektorskem stolčku zamenjal legendarni Španec Iker Romero, ki je nedolgo tega v Ljubljani kot trener Ludwigsburga iz lige prvakinj vrgel Krim.
