Dvoje velikanov, ki sta prav pri vrhu vseh tistih seznamov, ki se začnejo z "naj vseh časov" in ki sta igrala drugačen, poseben, marsikateri nostalgik oziroma romantik bi pristavil lepši, rokomet.
Dvajset let pozneje bo v Jekaterinburgu sredi Urala v teh dneh marsikdo doživel svojevrsten deja vu. V plejadi talentiranih mladeničev generacije 1996 in 1997, ki so se zbrali na kadetskem mundialu, dva golobrada mladeniča v oči padeta že zaradi priimka. Ter zaradi poševnih oči in dredov. In potez na igrišču.
Tista, da jabolko ne pade daleč od drevesa, se ponuja sama po sebi. Oziroma v primeru Dujšebajevih, katerih korenine so se zdaj že dodobra zarasle v Pirenejski polotok, jabolki ne padeta daleč od drevesa. Drevo je seveda oče Talant, eden najboljših rokometašev vseh časov, danes trener Kielc in selektor madžarske reprezentance. Prvo jabolko je 22-letni Alex, desni zunanji Vardarja in španske reprezentance, drugo jabolko pa je štiri leta mlajši Dani, član katalonske Barcelone in kadetski reprezentant Španije. Ter njena gonilna sila na prvenstvu v Rusiji.
"Seveda sta bila oče in brat glavna "krivca", da sem pristal v rokometu. Od nekdaj sem si želel, da bi postal rokometaš tako kot onadva, to je bila rdeča nit moje mladosti, pravzaprav je bilo to edino, na kar sem bil resnično osredotočen. Nekateri pravijo, da je priimek Dujšebajev breme, a se s tem ne strinjam. Od trenutka, ko stopim na igrišče, sem osredotočen le na svojo igro, niti najmanj ni pomembno, kako mi je ime ali od kod prihajam. Pravzaprav mi je bil Dujšebajev gen pri vsem skupaj le v pomoč," pravi Dani, ki se, zanimivo, kali v drugi ekipi Barcelone. Kluba, ki je bil vrsto let trn v očetovi peti in nasprotno.
DREDI Z REUNIONA
In potem je tu Melvyn Richardson, potomec nepozabnega, na Reunionu rojenega Jacksona Richardsona, za katerega je eden največjih, Ivano Balić, znal reči, da je zanj – največji. Komaj 17-letni Melvyn nadaljuje družinsko tradicijo, v nasprotju z očetom je sicer levičar – pa ne po političnem prepričanju, da ne bo pomote –, je pa zato pričeska na las podobna. Pred letom dni je bila Francija na kadetskem EP zlata, Melvyn pa najboljši desni zunanji tekmovanja.
Komaj polnoleten je že na pragu članske zasedbe Chamberyja in igra tudi že za dve leti starejšo izbrano vrsto Francije. Podobno kot neki slovenski mladenič prav tako sijajne levice. V petek se bodo galski petelinčki pomerili s slovenskimi fanti, in to bo tudi dvoboj Melvyna Richardsona in Blaža Janca. Dvoboj dveh levičarjev prihodnosti.
