Smo na včerajšnjem žrebu res dobili skupino smrti?
Katerakoli skupina bi bila lahko navsezadnje skupina smrti. Z izjemo do neke mere Španije je vse ostalo povsem odprto. S Švedi smo samo letos igrali trikrat, vemo, kako in kaj, spomladi nismo pokazali tistega, kar znamo, oni so po drugi strani po mojem mnenju prikazali maksimum ter zasluženo končali na vrhu kvalifikacijske skupine. In potem je tu še Nemčija, ki tudi ni reprezentanca, o kateri bi govorili v superlativih, nedvomno se jo da premagati. Vse je odprto.
Španije vam na velikem tekmovanju v devetih tekmah po drugi strani še ni uspelo premagati?
Ni vrag, da bo tudi za to nastopil čas. Tradicije so za to, da se rušijo, ali kako se že reče. Bomo videli, kako bo, na papirju vsekakor je številka ena, za drugo in tretje mesto pa se bomo borili ostali trije. Nihče ne odstopa, možnosti so enake, vsak pa ima svoje argumente in svoje želje.
Že kar nekaj časa igrate na Poljskem, kaj lahko pričakujemo glede organizacije in vzdušja?
Organizacija bo nedvomno na visoki ravni, na tekmah domače reprezentance bo fantastično vzdušje, kar pa zadeva naše tekme, igramo v lepem mestu, naši navijači si bodo imeli kaj ogledati. Sicer še nisem bil v Vroclavu, nekajkrat sem se peljal mimo, a da bi bil lahko turistični vodič oziroma da bi znal kaj več povedati, pa žal ne. Tudi pot ni pretirano naporna, če lahko tako rečem, večino devetsto kilometrov dolge poti je namreč avtocesta. Izgovorov glede tega ne bi smelo biti (smeh).
Predvsem Nemci bodo imeli izdatno podporo, domač teren?
Nemci imajo številčno podporo, kjerkoli igrajo, bodo pa tu zaradi bližine imeli najbrž res še kakšnega navijača več. Mislim pa, da bodo tudi številni Slovenci vzeli pot pod noge.
Vam je kaj žal, da se ne igra v »vaših« Kielcah?
Vsekakor bi mi bilo lepo, prijetno, domače, a organizatorji so izbirali dvorane z deset in več tisoč sedeži, zato naša Hala Legionow ni prišla v poštev. Ni bilo teorije.
Konkurenca za mesto v ekipi bo vsaj glede na prvi Vujovićev seznam precejšnja?
Konkurenca je bila vedno, zdaj vsi govorite in razpredate o neki strašni konkurenci, a kaj je potem morda pred tem ni bilo ali kako? Bila je in vedno bo. Tudi ko sem jaz prihajal, v mojih mladih letih, je bila konkurenca, vrata niso bila nikomur kar tako, na stežaj odprta, vsak si je moral izboriti in zaslužiti svoje mesto pod soncem. V tem ne vidim nikakršnih težav, ravno nasprotno, kot sem že večkrat dejal, imam rad takšne stvari. To je bila vedno pozitivna stvar, za rokomet, reprezentanco in navsezadnje vsakega posameznika, da ima vsak svojo konkurenco, ki te žene dalje. V tem ne vidim niti najmanjšega problema. Le plus.
Kakšen je vaš vtis o selektorju Vujoviću?
Kot sem že nekajkrat dejal, prvi vtis je v redu, a skupaj smo bili zgolj teden dni. Bomo videli, kako bo, ko bomo ves mesec na kupu in ko bodo na vrsti tiste prave, velike tekme. Evropsko prvenstvo je vseeno neka povsem druga pesem kot pa, z vsem dolžnim spoštovanjem, kvalifikacije proti ekipama, kot sta Slovaška in Latvija. To bo neka druga raven, bomo videli, kako bo, ko bo šlo zares in ko oziroma če se bodo stvari začele zapletati. Vsekakor pa upam, da bomo šli še naprej po poti, ki smo si jo začrtali pred leti.
