Za nameček bodo nekatere reprezentance lovile tisti zadnji vlak za Copacabano oziroma za kvalifikacije za olimpijske igre v Riu, slednje pa naj bi bile končna postaja oziroma zaključek cikla za marsikatero generacijo/reprezentanco, med drugim tudi za nekatere fante v dresu s slovenskim grbom. Torej videti kip Kristusa Odrešenika in umreti, Slovenija pa ima po osmem mestu na januarskem mundialu v Katarju vsaj vstopnico za kvalifikacije praktično – ne pa tudi teoretično – že zagotovljeno. V nasprotju s Švedsko, Islandijo, Rusijo ...
A o Riu kdaj pozneje, če se vrnemo na Poljsko, žreb predtekmovanja bo danes ob 14.30 uri v kongresnem centru v Krakovu, usoda pa bo v rokah Danca Madsa Mensaha Larsena, poljskega vratarja Slawomirja Szmala, njegovega nemškega kolega Andreasa Wolffa ter hitronogega hrvaškega krila Ivana Čupića. Čupko, ki je velik pečat pustil tudi v velenjski Rdeči dvorani, bo vlekel kroglice prav iz četrtega kroga, v katerem bo skupaj s Srbijo, Norveško in Črno goro tudi Slovenija.
| Skupina A | Skupina B | Skupina C | Skupina D |
| Krakov | Katovice | Vroclav | Gdansk |
| Hrvaška | Danska | ||
| Poljska | |||
| Nemčija | |||
Žreb sicer ne bo povsem in samo žreb, kot je že v navadi, ko ima svoje prste vmes EHF, je stvari treba malce zaplesti, zato bo delno dirigiran. Še preden so kroglice zaplesale, je imela gostiteljica Poljska tako možnost oziroma pravico v vsako izmed štirih skupin umestiti eno ekipo po svoji izbiri. Sama sebi je namenila skupino A, Hrvate je postavila v B, Nemce v C, Danci pa današnji žreb pričakujejo v skupini D.
Na prvi pogled bi lahko za ugoden žreb označili skupino s Hrvaško, ki je z Željkom Babićem podobno kot Slovenija začela neko novo poglavje, ter starima znankama – in dolžnicama – Islandijo ter Belorusijo. Etiketo skupina smrti bi po drugi strani dobila druščina z aktualno evropsko, svetovno ter olimpijsko prvakinjo Francijo, gostiteljico Poljsko in nepredvidljivo Rusijo, ko bi bil že preboj v glavni del vse prej kot preprosta naloga.
Ob tem velja še omeniti, da iz prvega, najmočnejšega bobna Slovenija že več kot desetletje ni premagala nikogar. Ne Hrvaške, ne Danske, ne Francije, medtem ko Španije na velikem tekmovanju kljub devetim poskusom denimo sploh še ni ugnala. Selektor Veselin Vujović je v preteklih tednih večkrat ponovil, da ko bo ta generacija prvič premagala velikana, se ji bo odprl povsem nov svet. Zadovoljni bi bili že, če bi se ji odprla pot do Ria, če že ne povsem nov svet.
Danes bo torej prvo dejanje dvanajstega prvenstva stare celine. Poljska kot športna in rokometna nacija bo januarja zagotovo znala pripraviti odlično vzdušje, zanimivo pa je, da prvenstva ne bosta gostila mesti Kielce in Plock, kjer sicer domujeta najmočnejša tamkajšnja kluba, Vive Targi Kielce slovenskega kapetana Uroša Zormana in v zadnjih letih večno druga Wisla.
