Kakovostna razlika med ekipama je pač precejšnja, o čemer navsezadnje priča že izid jesenskega dvoboja (39:28), za nameček Latvija, ki še nikoli v svoji zgodovini ni bila niti blizu velikega tekmovanja, prihaja na sončno stran Alp dodobra oslabljena. S tremi vratarji in vsega enajstimi igralci v polju, brez prvega – in edinega – zvezdnika Dainisa Krištopansa pa drugega strelca Janisa Pavlovičsa ...
O njihovi trenutni (ne)moči zgovorno priča tudi izid sredine tekme, ko so jim Švedi odčitali pravo malo lekcijo in jih sredi njihovega dvorišča povozili s kar 33:14. "Ni tragedija, da izgubiš, a ne na takšen način ... Kot da bi nas v drugem polčasu povozil tank," je bil nad brezkrvno predstavo svojih varovancev razočaran selektor Ugis Vikštrems, ki se zaveda, da je tudi gostovanje v Rdeči dvorani v luči iskanja kakšne nove točke bolj kot ne misija nemogoče. "Bodimo realisti. Si pa kljub temu želim, da bi lahko igrišče po zadnjem zvoku sirene ne glede na izid zapustili dvignjene glave, vedoč, da smo pustili vse na terenu."
Latvijci bodo torej v prvi vrsti želeli umreti – kolikor je le mogoče – pokončno in sprati obraz po sredinem potopu, je pa vprašanje, koliko jim bodo to dovolili slovenski fantje. Prav vse je namreč odvisno zgolj in samo od varovancev Veselina Vujovića. Ter od njihove motivacije, pristopa ... Tekmo bi vsekakor veljalo vzeti kar se da resno in na lep način končati sezono 2014/15, ki bo med drugim ostala v spominu po spremembi na selektorskem stolčku, dominaciji Celja na domačem prizorišču, neverjetni beri Nikole Karabatića in dokončni uveljavitvi Mihe Zarabca.
1 V slovenski vrsti bodo tokrat priložnost dobili Staš Skube,
Blagotinšek, Ferlin in Dolenec.
2 Latvija je v sredo proti
Švedski na domačem igrišču
dosegla zgolj štirinajst golov.
3 Tekma nima tekmovalnega
naboja, Slovenija bo končala kot druga, Latvija pa tretja.
PUSTIL LE DROBTINICE
Če je Nikola pobral vse, kar se je pobrati dalo na mednarodnem prizorišču, potem je dogajanje v domačih logih nedvomno zaznamoval nizkorasli Trebanjec. V svoji prvi sezoni v rumeno-modrem dresu Celja je storil enako in pustil tekmecem le drobtinice. S soigralci je v vitrine Zlatoroga prinesel superpokal, pokal in naslov državnega prvaka, bil je izbran za najkoristnejšega igralca zaključka pokala in celotnega prvenstva, nekajkrat je bil izbran v postavo kroga lige prvakov, na koncu je kot pika na i prišel še vpoklic v izbrano vrsto. "Morda res nisem pričakoval, da bo toliko vsega, sem pa pričakoval, da bomo na domačem prizorišču nekaj osvojili, konec koncev sem zaradi tega tudi prišel v Celje. Če pogledam nazaj, sem letos res veliko dosegel, sezono si bom zagotovo za vedno zapomnil, vpoklic v izbrano vrsto je bil le še češnja na torti. A želim si še več, vedno je treba stremeti višje in višje, in v tej luči komaj čakam na novo sezono," na lovorikah ne namerava (za)spati glavni ideolog celjske igre, ki je sredin debi v dresu z državnim grbom začinil z dvema zadetkoma.
Že za Slovake ni bilo nekih poglobljenih videoanaliz, strinjam se s selektorjem, da smo boljši tako od Slovaške kot od Latvije, pa naj oni razmišljajo o nas. Z vsem spoštovanjem do tekmeca, a mi se ne oziramo na njih, mi gledamo le nase in na našo igro.
BOLJE POZNO ...
Dolgo je sicer čakal na vabilo v reprezentanco, ni jih malo, ki bi rekli, da predolgo, a gneča na srednjem zunanjem položaju je precejšnja, vrsta v čakalnici pa temu primerno dolga. Toda glede na talent in igre je bilo bolj kot ne le vprašanje časa, zamenjava na selektorskem stolčku in zdravstvene težave v preteklih letih prvih organizatorjev igre (Zorman, Bezjak) pa so vse skupaj le pospešile ter 23-letnik je dočakal svojo priložnost in v sredo postal 139. rokometaš, ki je oblekel dres s slovenskim grbom. "Pred letom dni si vsekakor ne bi upal trditi, da bom danes tu, v reprezentanci, vprašanje tudi, kaj bi bilo pod nekdanjim selektorjem, a tudi če ne bi bil, ne bi bil pretirano razočaran, konkurenca je namreč strašna. Štejem si v čast, da sem zraven, zdaj je na meni, da pokažem in upravičim zaupanje," politično korektno razlaga nekdanji član Trima in Maribora.
VEČ ODGOVORNOSTI
Pravi, da so se s fanti dobro ujeli, da je napredek viden iz treninga v trening, in čeprav skromna Slovaška ni ter ne more biti merilo, je bilo za začetek neke nove ere solidno. "Mislim, da bomo igrali lep rokomet, seveda pa je še precej malenkosti in napak, ki jih je treba odpraviti. V prvi vrsti, da smo precej bolj odgovorni v igri, na kar nas je opozoril tudi Vujović. V sredo smo imeli že nekaj golov prednosti, pa smo jih potem nespametno in hitro zapravili. To je le eden od detajlov, ki se nam proti močnejšim reprezentancam ne bo smel dogajati," meni Zaro, ki o lastni igri ni želel izgubljati preveč besed. "Težko sodim sam sebe, vedno bi lahko bilo bolje, sam vem, kje sem grešil. A za prvič sem zadovoljen, led je prebit, zdaj pa se moram še bolj sprostiti in uživati v sami igri."
Bodimo realisti. Si pa kljub temu želim, da bi lahko igrišče po zadnjem zvoku sirene ne glede na izid zapustili dvignjene glave, vedoč, da smo pustili vse na terenu.
Obračun proti oslabljeni Latviji se zdi v tej luči kot nalašč, zasedba z Baltika, ki v najboljšem primeru sodi v spodnji dom srednjega evropskega razreda, ne bi smela biti prehud zalogaj. O tekmecu sicer ne vedo prav veliko in o njem niti ni treba preveč razpredati, vse je pač odvisno od Slovenije. "Že za Slovake ni bilo nekih poglobljenih videoanaliz, strinjam se s selektorjem, da smo boljši tako od Slovaške kot od Latvije, pa naj oni razmišljajo o nas. Z vsem spoštovanjem do tekmeca, a mi se ne oziramo na njih, mi gledamo le nase in na našo igro. Bistveno je, da se držimo sistema ter navodil, in rezultat bo prišel sam od sebe."
PODOBNOSTI
V izbrani vrsti je sicer naletel na marsikateri znan obraz, če bi še nedavno tega reprezentante iz slovenske lige prešteli na prste ene roke, jih tokrat šest prihaja zgolj iz Celja PL, ena od kombinacij pa je predvidevala tudi sodelovanje Vujovića in Branka Tamšeta v strokovnem štabu. Po besedah Zarabca imata Branč in Vuja podoben pogled na rokometno igro. "Predvsem v obrambi mora biti neizprosen boj, pa hiter pretok, srednji ima povsod dovolj svobode, tako da podobnosti nedvomno so. Primerljiva sta tudi način treniranja in sam sistem igre, je pa res, da so tu še kvalitetnejši igralci kot v klubu in je morda zaradi tega malenkost lažje. Sicer pa ob koncu dneva, vsi smo tukaj, da igramo rokomet, nima veze, kdo sedi na klopi, v sistem se moraš vklopiti," je sklenil organizator igre, ki bo po današnjih šestdesetih minutah lahko potegnil črto pod sezono, ki v marsikaterem pogledu predstavlja karierno prelomnico.