V prihodnji sezoni bo sam sistem tekmovanja deležen korenitih sprememb. Šlo bo na nek način za dve ligi znotraj ene lige, na voljo bo 37 mest, prijavilo pa se je, zanimivo, natanko 37 klubov, kar v praksi pomeni, da bi na tej ali oni stopnji tekmovanja morali najti mesta prav za vse zainteresirane klube.
Na treh kvalifikacijskih turnirjih naj bi jih zaigralo ducat, trije zmagovalci turnirjev se bodo potem pridružili devetim klubom v skupinah C in D, v elitnih skupinah A in B pa bo igralo šestnajst ekip, kar v seštevku, kot že rečeno, nanese 37 klubov. In če je ponudba enaka povpraševanju, potemtakem ne bi smel nihče ostati pred vrati, vsaj tako pravi matematika. Kako bo v praksi, bo treba počakati do 19. oziroma 20. junija, ko se bo v poljskem Krakovu sestal izvršni komite EHF in sprejel dokončno odločitev kdo, kam, zakaj...
Velja opozoriti, da ima triindvajset prvakov posameznih držav ter podprvaka Nemčije in Španije že zagotovljeno mesto v LP, za preostala pa v vrsti stoji ducat prosilcev, ki so si sicer prek domačih prvenstev priigrali pravico nastopa v pokalu EHF in si zdaj želijo nadgradnje.
Zanimivo, da so med njimi kar trije francoski (Montpellier, Nantes in Saint Raphael), dva nemška (Flensburg in Magdeburg) ter po en hrvaški (Nexe), danski (Skjern), makedonski (Metalurg), madžarski (Pick Szeged), poljski (Wisla), švedski (Alingsas) ter slovenski (Gorenje) klub. Omenjenim gre v čakanju na tako imenovani wild card na roko tudi odločitev grškega, izraelskega, luksemburškega in belgijskega državnega prvak, ki se niso prijavili v to najelitnejše klubsko tekmovanje, pa čeprav so imeli po pravilih zagotovljeno mesto najmanj na kvalifikacijskem turnirju.
KAM
Še pred zasedanjem izvršnega komiteja se bo sestala posvetovalna skupina, katere član je tudi Slovenec Leopold Kalin, ki bo na podlagi kriterijev pripravila predloge za razvrstitev klubov bodisi v elitni skupini A in B (16), bodisi malo manj elitni C in D (12), bodisi v kvalifikacijske turnirje. In če samo sodelovanje Gorenja v LP torej z matematičnega vidika ne bi smelo biti vprašljivo, je morda zdaj bolj na mestu vprašanje, kam bodo kriteriji umestili oba slovenska kluba. In kakšni so ti famozni kriteriji? Svetovalna skupina bo vzela pod drobnogled osem različnih vidikov v življenju nekega kluba in za vsak vidik podelila točke oziroma bolje rečeno ocene.
Po šolsko, od zelo dobrega (5), dobrega (4), povprečnega (3), slabega (2), do zelo slabega (1). In ker vsi kriteriji niso enakovredni, bodo tudi ti razvščeni po pomembnosti, od najpomembnejšega (4) do tistega malo manj pomembnega (1), ocena bo pomnožena s pomembnostjo kriterija, vse skupaj pa bo dalo končno število točk.
V teoriji to pomeni, da lahko klub v seštevku doseže maksimalno sto točk, minimalno pa dvajset, kot razkriva že bežen pogled, pa ima ekonomski vidik prednost pred športnim. Na Dunaju naj bi namreč pod drobnogled vzeli dvorano, TV-pravice, uvrstitev v domači ligi, število gledalcev, nastope v evropskih pokalih v zadnjih treh sezonah, pokroviteljski potencial, udejanjanje pravil in predpisov EHF ter aktivnost na novih medijih.
