Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Miha Andolšek
Miha Andolšek
31. 01. 2015 · 09:53
09. 08. 2017 · 09:56
Deli članek:

Za mirni spanec

Slavko Kolar

Čeprav na prvi pogled razlika med sedmim in osmim mestom ni bistvena in v nobenem primeru ne pomeni ločnice med pozitivno in negativno oceno opravljenega na prvenstvu, pa v današnjih šestdesetih minutah v igri vendarle ne gre zgolj prestiž, ampak vsaj v teoriji precej več.

Zmagovalec današnjega obračuna, ki se bo začel ob 14.30, bo namreč nagrajen z vstopnico za olimpijske kvalifikacije, poraženec bo moral v čakalnico.


In čeprav bo na koncu tudi slednji bržkone deležen mesta na enem izmed treh kvalifikacijskih turnirjev, se z ognjem seveda ne gre igrati, zmagovalcu pa bo prihranjeno tudi mukotrpno čakanje na razplet prvenstva stare celine na Poljskem januarja prihodnje leto.

Če, in ta če je precej verjeten, bo namreč naslov evropskega prvaka osvojila ena izmed četrtfinalistk iz Katarja, potem bo v kvalifikacije peljalo tudi osmo mesto, še več, če bo Katar, tudi ta če pa je precej verjeten, oktobra zmagal v azijskem kvalifikacijskem turnirju na domačih tleh, potem bo v kvalifikacije peljalo celo deveto mesto, ki ga je tu zasedla Makedonija. Povedano drugače, da bi današnji poraženec ostal brez mesta v kvalifikacijah za Rio, ki je bil prvi in osnovni cilj slovenske ekspedicije v puščavo, bi moral Katar pogoreti v oktobrskih kvalifikacijah, prihodnje leto na Poljskem pa bi morala evropski naslov osvojiti katera izmed reprezentanc, ki se na mundialu niso prebile v četrtfinale (Švedska, Madžarska, Rusija, Islandija, Srbija, Norveška ...).

Ob trenutnem razmerju moči torej malo verjetno, a v športu nikoli ne veš, dogajali so se že večji čudeži, sploh pa lahko IHF "preseneti" še s kakšnim posebnim povabilom. Za miren spanec bi zato veljalo v današnji popoldanski matineji Nemcem vzeti mero.

NEUVRŠČENI
Slednjih sicer sploh ne bi smelo biti tu, po junijskem brodolomu proti Poljski so se na prvenstvu znašli šele po posredovanju IHF, ki jim je namenila prav zgoraj omenjeno in v marsikaterem pogledu sporno posebno povabilo, tako imenovani wild card.

Kvalifikacije so bile usodne za Martina Heubergerja, vajeti je prevzel islandski strokovnjak Dagur Sigurdsson, ki je ob številnih poškodbah in odpovedih v Zaliv odpeljal mešanico izkušenj in mladosti. Če bi lahko še pred leti z glave našteli prvo sedmerico nemške izbrane vrste, boste danes z izjemo Uweja Gensheimerja, Steffena Weinholda in do neke mere še Patricka Groetzkega zaman iskali kakšno zveneče, še manj pa zvezdniško ime. Vseeno zanimivih igralcev ne manjka, v prvi vrsti pa velja opozoriti na komaj osemnajstletnega Paula Druxa, ki je bil poleti na mladinskem EP skupaj z Blažem Jancem izbran v najboljšo sedmerico prvenstva.

In Nemčija, ta padla velesila, je nato v nasprotju s pričakovanji predtekmovanje končala neporažena, med drugim na kolena spravila Poljsko in Rusijo ter remizirala z Dansko. Apetiti v najbolj rokometni deželi so narasli, sploh po tem, ko je v osmini finala zanesljivo opravila še z Egiptom, pustolovščino, ki je do takrat v marsičem spominjala na dansko nogometno pravljico iz leta 1992, pa so nato na krut način končali poznejši finalisti, domačini Katarci. Včeraj proti Hrvatom (23:28) niso bili niti blizu zmagi, poznala se je odsotnost poškodovanega levičarja Weinholda, Sigurdsson pa je poskušal potek srečanja zasukati celo s sedmim igralcem v polju namesto vratarja. Ni pomagalo.

"Imajo mlado ekipo, zraven je še nekaj izkušenejših. Na prvenstvu so pokazali, da gre za kakovostno zasedbo, prikazali so dober rokomet, in to bo še ena zahtevna tekma. Verjamem, da smo boljši od njih, a to moramo pokazati na terenu," pravi Marko Bezjak, eden tistih, ki Nemce najbolje poznajo, medtem ko se želi Dragan Gajić predvsem dvignjene glave posloviti od Dohe. "Vložiti moramo še malce več energije, še tiste zadnje atome moči, to je najbolj važno, da lahko potem dvignjene glave zapustimo Katar. To je lepa priložnost, da premagamo neko veliko ekipo. Na tem turnirju nam to ni uspelo, tudi v preteklosti nam to ni šlo ravno od rok, in to me boli. Ko se ne postavimo tako, kot se postavijo velike reprezentance. Vsi skupaj z igralci na čelu moramo narediti miselni preskok, verjeti, da lahko premagamo eno izmed velikih. Ko bomo začeli v glavah in na igrišču tako funkcionirati, bodo padali tudi veliki. Igrajmo torej na zmago, verjemimo vase, zaupajmo v svoje sposobnosti, zmožni smo tega in srčno si želim, da bi Nemci padli," je poln odločnosti trenutno prvi strelec prvenstva, ki se ni mogel oziroma želel izogniti sodniškemu kriteriju. "Ne vem več, ali igramo rokomet ali plešemo balet. Mislim, da ti kriteriji niso v redu za rokomet, za gledalce, kaj šele za nas. Upam, da je bilo to samo na tem prvenstvu."