»Allez, Allez! (Dajmo, dajmo!),« ga je in nas je priganjala tiskovna predstavnica francoske reprezentance ter si prislužila številne mrke poglede novinarskih kolegov, ki so se bali, da ga ne bo tik pred njihovimi nosovi pocukala za rokav in odvlekla v slačilnico. Vsi so pač čakali nanj, vsak mu je želel zastaviti svoje bolj ali manj aktualno vprašanje, tako da je po obračunu osmine finala SP z Argentinci, ko so bili do takrat sicer sijajni gavči videti povsem nebogljeni, med drugim odgovarjal tudi ali predvsem na vprašanja o reprezentanci Bosne in Hercegovine, o mučenju Hrvaške z Brazilijo, o Lionelu Messiju ter o možnostih Barcelone v nogometni (!) ligi prvakov. Ko je končno prišel v območje slovenskih novinarjev, pa seveda predvsem o slovenski reprezentanci. In prijateljstvu z Vidom Kavtičnikom.
"Težka tekma bo to. Poznam določene igralce, s katerimi sem bil skupaj v Montpellieru, pa predtem v Kielu, Vidko mi je denimo kot brat, prijatelja sva že vrsto let. Tudi zaradi tega bo to posebna tekma, veliko slovenskih fantov igra v Franciji, oni poznajo nas, mi poznamo njih. Ne vem, ali je to dobro ali ne, vem pa, da bo to težkih, toda fair šestdeset minut. Četrtfinale je neke vrste ura resnice, če zmagaš, si v igri za medalje, če ne, greš domov praznih rok. Pritisk bo torej velik, ni nam treba niti lagati in bežati od vloge favorita, a še enkrat, Slovenija igra odlično," opozarja rokometaš, za katerega lahko brez kančka pretiravanja zapišemo, da je osvojil vse, kar se osvojiti da.
Francoska bera od leta 2006
EP 2006 zlato
SP 2007 bron
EP 2008 bron
OI 2008 zlato
SP 2009 zlato
EP 2010 zlato
SP 2011 zlato
EP 2012 11. mesto
OI 2012 zlato
SP 2013 6. mesto
EP 2014 zlato
Navsezadnje gre za dvakratnega olimpijskega, dvakratnega svetovnega in trikratnega evropskega prvaka. In čeprav v predtekmovanju niso blesteli oziroma so vsaj na prvi pogled igrali le toliko, kot je bilo potrebno, so Francozi že v osmini finala tekmecem poslali jasno sporočilo. Da se tako kot že ničkolikokrat počasi dvigajo in da bodo najboljši, ko je najbolj potrebno. Tistih zgolj šest argentinskih golov v prvih tridesetih minutah je bilo samih po sebi dovolj zgovornih, ob tovrstni francoski obrambi in tovrstnem Titiju Omeyerju Južnoameričanom niti rokometna različica zgoraj omenjenega Messija ne bi kaj prida pomagala. "Vedno je lahko bolje, a proti Argentini smo res odigrali na ustrezni ravni, vse, kar smo pripravili na treningu, smo izvedli tudi v praksi. Ključ pa je ležal v odlični igri v obrambi." Zdaj bo vrzeli v tej obrambi poskušal najti najboljši napad prvenstva, verjeli ali ne, Slovenija namreč kljub donedavnemu pomanjkanju tistih klasičnih strelcev z zunanjih položajev v povprečju zabija največ golov.
"Vse temelji na hitrosti, dobro so taktično podkovani, močni so v igri ena na ena, zdaj se je vrnil še Cehte, kar pomeni, da so bolj nevarni tudi z razdalje. Zorman, Skube, Gajić, Kavtičnik, brata Žvižej, na golu Proki in Škof, nevarnost preži z vseh položajev, nimajo slabe točke," je na račun slovenske reprezentance pohvale stresal morda celo najboljši rokometaš 21. stoletja. Zgolj fraze iz vljudnosti? Morda, vseeno pa je lepo slišati, sploh iz ust tovrstnega rokometnega velikana.
TISTI DRUGI BRAT
Štiri leta mlajši Luka se razen po dolžini brade in olikanosti le v maločem lahko primerja z Nikolo. Bolj pozno se je začel resno ukvarjati z rokometom, kar se mu navsezadnje pozna tudi v igri. Daleč od tega, da bi bil slab rokometaš, a nikoli ne bo zvezda, zvezdnik, nikoli ne bo oglaševal spodnjega perila in nikoli ne bo dosegel ravni starejšega brata, kar pa ne pomeni, da je povprečen igralec, Nikolovo raven bodo tako ali tako dosegli le zelo zelo redki. Morda jih bomo še čez petdeset let lahko prešteli zgolj na prste ene roke.
A če se vrnemo k Luki, član Aixa je danes več kot soliden obrambni igralec, ki se seveda ne more primerjati niti s predhodniki v obrambi galskih petelinov, kot sta bila denimo Bertrand Gille in še manj Didier Dinart. Pravzaprav nekateri v njem vidijo eno redkih lukenj v francoskem oklepu, če je že šibka točka premočna beseda. Tudi Luka se je neposredno po tekmi z Argentino dolgo zadržal pred novinarskimi mikrofoni, tudi on je spoštljivo, z izbranimi besedami govoril o slovenski izbrani vrsti. "Še ena težka tekma, veliko Slovencev igra pri nas v Franciji, dobro poznajo nas in našo ekipo, za nameček so imeli še dan več za pripravo. Upam, da smo z današnjo predstavo ujeli ritem, če bomo igrali tako, kot smo igrali proti Argentini, lahko gremo do konca, bo pa seveda izjemno zahtevno," pravi krožni napadalec, ki v napadu mestu odstopi izmuzljivemu članu Barcelone Cedricu Sorhaindoju, njegovo delovno mesto je namreč predvsem in samo obramba.
Nocoj bo pri obrambnih zadolžitvah sem in tja naletel tudi na znan obraz, na klubskega soigralca iz Provanse Klemna Cehteta. "Kaj mu sporočam? Da naj nam ne zabije preveč golov, kaj pa drugega. V francoskem prvenstvu igra zelo dobro, veliko zabija, je dober strelec, nevaren z razdalje, z njim je Slovenija dobila orožje več v arzenalu. Slovenci se bodo zagotovo dobro pripravili, veliko jih igra v Franciji, zato verjamem, da bodo storili vse, da bi nam zagrenili življenje." Tudi mi.
