Tri države so štirikrat osvojile naslov svetovne prvakinje. Romunija, Francija in Švedska. Prva že desetletja ni niti blizu svetovnega vrha in životari nekje v rokometni obskurnosti, druga bo v Katarju lovila peti naslov, tretja je nekje vmes. Nikakor ne v rangu Romunije, daleč od tega, a tudi daleč od stare slave.
V začetku devetdesetih je na rokometno sceno zakorakala švedska generacija, ki je nato trajala kar ducat let, vmes pa v vitrine pospravila šest zlatih, pet srebrnih in dve bronasti kolajni. Neponovljivo, in čeprav je olimpijsko zlato kljub trem zaporednim nastopom v finalu ostalo nedosegljivo, je bila to bera, ki ji ni para oziroma ki so se ji v zadnjem desetletju približali le enako dominantni Francozi.
Bilo je to obdobje, ko so številni igrali rokomet, kolajne pa so osvajali Mats Olsson, Svensson, Wislander, Lövgren, Lindgren, Staffan Olsson in ostala druščina, ki se je je po možu na trenerski klopi Bengtu Johanssonu oprijel vzdevek Benga Boys. In ko so se na začetku novega tisočletja ti mojstri drug za drugim počasi poslovili, je nastopila – praznina.
Nastopila so leta suše, ko so osma in enajsta mesta postala realnost, v letih 2007 in 2013 pa se je zgodilo celo nepredstavljivo – mundial je potekal brez štirikratnih svetovnih prvakov. Žarek upanja je sicer posijal s četrtim mestom na SP na domačih tleh leta 2011 in srebrom na OI leto dni pozneje, a je tudi hitro ugasnil, že slabo leto po Londonu, ko so jih v kvalifikacijah za Španijo ugnali solidni (a prav nič več kot to) Črnogorci.
Na papirju sicer ekipa ni videti slabo, daleč od tega, selektorska naveza Olsson-Lindgren ima med vratnicama v podobi Anderssona in Sjöstranda dvojec, s kakršnim se lahko pohvali le malokatera reprezentanca. Na krilih so Ekberg, Halen, Petersen in Källman, na šestmetrski črti je nezgrešljivi Nilsson, obrambo pa držita Karlsson iz Flensburga in Nielsen iz Berlina. Imena, ki so sama po sebi dovolj zgovorna, a težavo predstavlja zunanja linija, kjer razen povratnika Kima Anderssona ni presežkov, sploh zdaj, ko se je pri samo 25 reprezentančno upokojil Kim Ekdahl du Rietz in ko je Johan Jakobsson, levičar silovitega strela, odpadel zaradi poškodbe dimelj.
Danes ob 17. uri se bosta torej v areni srečali ekipi, ki imata podobne želje – še bolj se približati eliti. Bo pa današnji obračun zgolj uvertura v spomladanska kvalifikacijska dvoboja, ko bo na kocki vendarle neprimerno več.
