Nekateri bi rekli deklica za vse, selektor pa pravi, da je 27-letni Trebanjec zlato jajce reprezentance. Po potrebi ga namreč seli sem, tja, levo, desno, menda ga v zadnjih letih ni postavil le še v gol. Član danskega Silkeborga, pred katerim je drugi nastop na SP, prvi je ostal v spominu predvsem po golu Rusom, ki je Slovencem v Barceloni priigral polfinale.
Pod delovno mesto ima sicer navedeno srednji zunanji, a tudi tokrat bo bržkone krpal vrzel na levem zunanjem, kjer je v primerjavi s prvenstvom v Španiji skoraj povsem druga garnitura. Med španskimi borci sta bila namreč poleg starejšega od bratov Skube še visokorasla Borut Mačkovšek in Nenad Bilbija, med sinovi puščave pa sta poleg Skubeta še povratnika v izbrano vrsto Klemen Cehte in Miladin Kozlina.
V teh dveh letih se je sicer še marsikaj spremenilo. "Selektor Denić je to lepo povedal, prej smo večinoma igrali v slovenski ligi, zdaj smo bolj ali manj vsi zunaj meja domovine, imamo močnejše vloge v klubih, tako da mislim, da smo posledično močnejši oziroma, če ne drugega, pa vsaj izkušenejši. Če nam bo zdravje služilo, je lahko domet isti ali pa še višji, kot je bil v Španiji," je optimist Seba.
NEMAJHNE SELEKTORJEVE SKRBI
Prav o zdravju je bilo v zadnjih dnevih pod Pohorjem največ govora, selektor se boji, da mu bo sestavo ekipe krojil tudi ali pa predvsem zdravstveni bilten. Bojazen ni neupravičena, Matej Gaber je včerajšnji dan prebil v Montpellieru, kjer je njegovo koleno pod drobnogled vzela klubska zdravniška služba, težave s preponama imata tudi Marko Bezjak in Uroš Bundalo. "Seveda je zoprno, v prvi vrsti za tiste, ki se jim to dogaja. Za Mateja in Uroša vemo, da sta stebra obrambe, Marko pomaga pri organizaciji igre, tako da gre za pomembne člene v naši igri, in verjamem, da ima selektor nemajhne skrbi. A naša igra ni odvisna od posameznikov, saj navsezadnje nimamo posameznikov vrhunskega kova, smo pa lahko izredno nevarni kot ekipa. Členi v tej ekipi so nadomestljivi, seveda pa to, kot že rečeno, predstavlja težko delo za selektorja," meni Trebanjec, ki je poleti po Trimu, Cimosu in Celju obrnil nov list ter se po poti številnih rojakov podal s trebuhom za kruhom.
Nov izziv je našel v znova vse močnejšem danskem prvenstvu, v vrstah Bjerringbro-Silkeborga."Mislim, da sem se prav odločil. Igram veliko, večino tekme kar po šestdeset minut, sem eden glavnih igralcev, s trenerjem imava dober odnos, zelo mi zaupa in res se ne morem pritoževati," je zadovoljen Dolenjec, ob tem pa vseeno priznava, da malce pogreša evropske preizkušnje.
Pri trenutno tretjeuvrščenem klubu danske lige so bili slovenski rokometaši vedno na dobrem glasu, zanj so pred leti igrali Miha Žvižej, Primož Prošt in Goran Kozomara, zdaj je poleg Skubeta tam tudi Peter Pucelj, še en junak tiste četrtfinalne tekme v Barceloni in ruvanja z ruskim medvedom. "Pero ima precej težav s poškodbami, odigral je eno samo tekmo, tisto resda zelo dobro, tako da je bil trener zadovoljen z njim, a po poškodbi prsta se je pojavila še poškodba hrbta, ki jo mora zdaj sanirati," o krožnem napadalcu, ki je podobno kot pred dvema letoma tudi tokrat na širšem seznamu osemindvajseterice, pravi Skube.
Slednji bo v Dohi bržkone srečal tudi prej omenjenega klubskega trenerja Petra Bredsdorffa-Larsena, 47-letni strokovnjak je namreč v štabu evropskih in svetovnih podprvakov Dancev, navkljub zdravstvenim težavam znova enih glavnih favoritov za kolajne. "Zamenjali so selektorja, in kolikor sem se pogovarjal, vsi trdijo, da je novi trener Gudmundur Gudmnudsson še boljši strateg, kot je bil Ulrik Wilbek, vsi pa vemo, kakšne uspehe so beležili pod Wilbekom. Tako da mi najbrž ni treba poudarjati, da gredo znova na medaljo."
