Bila bi velika škoda, če bi moral izpustiti prvenstvo v Katarju, za njim je namreč v dresu Magdeburga – skromno rečeno – zelo solidna jesen. Osemindvajsetletni organizator igre, ki Kampla še nima v omari, ki si je v živo ogledal Matavža in ki je bil v izbrani družbi Duvnjaka, Schmida, Mogensena ...
Imate kot zaprisežen navijač Borussie že dres novopečenega člana črno-rumenih Kevina Kampla v omari?
Ne še (smeh). Res bi ga počasi lahko imel (smeh).
Ste sicer v tem poldrugem letu v Nemčiji že bili na tekmi Borussie?
Ne, nikakor mi ne uspe. Bili smo na tekmi Wolfsburga, ki je najbližji nogometni bundesligaš, pa avgusta na pokalni tekmi Magdeburga in Augsburga, za katerega igra Tim Matavž, ko so naši someščani presenetili bundesligaša.
Marko Bezjak
Rojen: 26. 6. 1986
Klub: Magdeburg (Nemčija)
Igralno mesto: Srednji zunanji
Višina/teža: 184 cm/88 kg
Število nastopov: 60
Število zadetkov: 82
Debitiral za reprezentanco: 26. 10. 2006
Za razliko od vašega Magdeburga, »vaši« Borussii jeseni v prvenstvu ni šlo ravno po načrtih.
Hm, kaj naj rečem, v klubu vsak dan poslušam opazke in posmeh, v slačilnici so namreč Bayernovi navijači v večini. Tako da je kar pestro oziroma ni lahko (smeh).
Magdeburg se po drugi strani nad jesenjo, sploh nad njenim zaključkom in osmimi zaporednimi zmagami, ne more ravno pritoževati.
Res smo zadovoljni s to serijo. Vse tekme, ki smo jih morali dobiti, smo dobili, vključno z zadnjo pri neposrednemu konkurentu Göppingenu, ki mu zdaj bežimo za sedem točk, in smo trdno na četrtem mestu.
Višje od pričakovanj?
Letos je liga res nenavadna, nepredvidljiva, resnično lahko vsak premaga vsakogar, tako da so nam šli na roko tudi drugi rezultati, medtem ko mi z izjemo tekme doma s Hamburgom nismo imeli nekih nepričakovanih spodrsljajev. Pred sezono je bil cilj uvrstitev vsaj v pokal EHF, zdaj smo četrti in morda bi res lahko rekli, da smo v prvem delu presegli cilj, a z igrami smo si to tudi zaslužili.
Tudi za vami je več kot solidna polsezona, o čemer navsezadnje govori podatek, da ste bili med kandidati za tekmo zvezd, tako imenovani All Star.
Res je, sicer na koncu nisem bil izbran, a že sama nominacija je neko priznanje. Ne bom skrival, da mi to, da sem po sezoni in pol med kandidati oziroma v družbi takšnih asov, kot so Andy Schmid, Domagoj Duvnjak, Aron Palmarsson, Thomas Mogensen, res godi. Jeseni so bili sicer vzponi in padci, po tisti novembrski reprezentančni akciji sem bil dva, tri tedne v malce slabši formi, a potem smo se vsi, celotna ekipa, lepo dvignili in lahko rečem, da sem zadovoljen z zaključkom leta.
Češnja na torti je sledila pred dnevi, ko so v klubu potrdili prihod vašega starega znanca Željka Muse.
Pogovori so potekali že nekaj časa, trener je tudi mene vprašal za mnenje in seveda sem bil takoj za. O Željku lahko povem le dobre stvari, dve leti sva igrala skupaj v Velenju in lepo je dobiti nekoga, ki ga že poznaš, pa tudi družba igralcev s področja nekdanje skupne države bo bogatejša še za enega člana. Midva sva se lepo ujela tako na kot izven igrišča in res ga z nestrpnostjo pričakujem.
Neobičajen prestop, iz Kielc v Magdeburg, prej bi pričakovali promet v nasprotni smeri, a najbrž je to še en znak, da je vaš klub izplaval iz dolgov?
Mislim, da so zdaj dokončno poplačali vse stare grehe, sprostil se je določen denar, po sezoni bo klub zapustil le Bartosz Jurecki, namesto njega pride Musa, novinec pa bo tudi levi zunanji Finn Lemke, dva metra deset visoki nemški reprezentant. Potrebuje se širši kader, sploh če bomo igrali še v Evropi. Letos nas je igralo le trinajst, tako da je včasih na treningu na desno krilo vskočil kar trener Sveinsson. Imamo sicer drugo ekipo, a tudi ona ima tekme za konec tedna, tako da včasih malce improviziramo.
Na reprezentančne priprave ste prispeli načeti. Sami sebe najbolje poznate, je poškodba prepone razlog za skrb?
Upam, da ne. Nisem še čisto miren, do ponedeljkovega pregleda ne bom prav mirno spal. Moti me predvsem pri bočnem gibanju, pri spremembi smeri, tečem po drugi strani lahko normalno. Bomo videli, kako bo, seveda pa upam, da bom treninge lahko kolikor toliko normalno oddelal in da se vse skupaj čim hitreje zaceli.
Kakšen je vaš pogled proti prvenstvu v Katarju?
Ambicije morajo vedno biti visoke, najvišje, če niso visoke, potem ne moreš doseči svojega maksimuma. Primarni cilj je jasen, četrtfinale oziroma vozovnica za kvalifikacije za OI. Potem pa seveda naprej. Seveda si želimo kolajne, a krog je širok, številni pa imajo podobne želje. V skupini bi morali zasesti vsaj drugo mesto, da v osmini finala dobimo malenkost lažjega tekmeca. Scenarij iz Španije bi bil kar dober.
Ko že omenjate Španijo, kakšna je reprezentanca v primerjavi s tisto izpred dveh let?
Pred dvema letoma je glavnina reprezentantov prihajala iz domače lige, danes smo več ali manj vsi v tujini. Nadalje, starejši smo za dve leti, skupaj smo dve leti dlje, v tujini smo dobili nove izkušnje, iz tedna v teden imamo težke tekme. Če potegnem črto, mislim, da smo boljši kot smo bili pred Španijo, a to bo seveda treba dokazati na igrišču.
Na svetovnem prvenstvu bodo tudi Nemci.
Kaj naj rečem, ne zdi se mi ravno pravično. V košarki je denimo že vnaprej znano, da bo FIBA podelila tri ali štiri posebna povabila, kar se mi ne zdi sporno, tu pa ... Ni ravno dobro za rokomet, da se takšne stvari dogajajo, a kar je, je. Tudi argument o televizijskih rejtingih ni ravno na čvrstih nogah, saj nacionalna televizija ne bo prenašala dvobojev iz Katarja, ampak bodo na voljo na plačljivem kanalu Sky. Kar zadeva nemško reprezentanco, mislim, da ne bo krojila vrha, ima sicer neko mešanico izkušenj in mladosti, a tudi težave s poškodbami, ni kakovosti kot pred leti, tako da je ne vidim v boju za vrh.
